20. april 2012

Nejka Omahen: SPREMEMBE, SPREMEMBE in OH, TA KRIZA


Nejka Omahen ima nedvomno talent za pisanje najstniških "romanov". Na simpatičen način obdela vse probleme odraščanja. Najbrž so njena najbolj hvaležna publika dekleta. V Oh, ta kriza se mladim približa tako z moderno tehnologijo kot žargonom.


Spremembe, spremembe. DZS, 2007; 382 str.  
Oh, ta kriza.DZS, 2010; 376 str.

14. april 2012

Ibn Almukafa: KALILA IN DIMNA

Kalila in Dimna je prvo klasično delo arabske književnosti. Nastala je v 8. stoletju, ko je Perzijec Ibn Almukafa prevedel zbirko zgodb in basni hindujskega brahmana Bidpaja. Izvirnik se je izgubil, ostala je mojstrovina, ki jo je prevedel Ibn Almukafa. Knjiga je služila kot navdih najbolj znanim basnopiscem kot je La Fontaine. Knjigo označujejo kot knjigo modrosti ali učbenik življenjske modrosti za otroke in odrasle.

ODLOMKI: ..."Pravijo, da se moraš držati tako modrega kot plemenitega človeka, da moraš biti z obema in se od njiju ne smeš ločiti. Druži se se človekom, ki je moder in plemenit ali moder in neplemenit ali plemenit in in nemoder, čeprav je popoln le moder in plemenit človek hkrati. Druži se z modrim človekom, ki ni plemenit, kajti čeprav nima dobrih lastnost in je slabega značaja, se lahko učiš od njegove modrosti. Drži se plemenitega človeka, ki ni moder, kajti čeprav ne premore modrosti, se lahko okoristiš z njegovo plemenitostjo in ga učiš svoje modrosti. Stran m, le stran pa od nizkotnega bedaka! ( str. 100)

..."Spoznala sem, da kdor nima bratov, nima svojcev, in kdor nima sina, izgubi svoje ime. Kdor nima denarja, nima pameti ne življenja ne na tem ne na onem svetu. Ko človek osiromaši, ga zapustijo sorodniki in bratje, kajti drevo, ki raste v slani prsti, je razjedeno z vseh strani in je kot revež, ki potrebuje ljudi. Ugotovila sem še, da je revščina vir vsake nesreče in da prinaša revežu le sovraštvo in obrekovanje. Siromaka vsak, ki mu je prej zaupal, zdaj obtožuje, in vsak, ki je prej mislil le dobro o njem, sedaj"... ( str. 129)

..."Vrh ljubezni predstavlja predanost, vrhunec pameti pa spoznanje, kaj je mogoče in kaj ni. Pravijo, da je nemost boljša od lažnivih ust, da sta revščina in pomanjkanje boljša od razkošnega življenja na tuj račun. Nato sem se sprijaznila in zadovoljila s tem, da kar sem, in se odselila iz menihove hiše v divjino." ...( str. 131)

..."Ljubezen in sovraštvo se spreminjata z dogodki, vzroki in izkušnjami: ljubezen se lahko spremeni v sovraštvo in sovraštvo v naklonjenost in prijateljstvo. Pameten človek vedno ustrezno ravna: s sovražniki je odločen, s prijatelji prijazen. Pameten človek se lahko kljub sovraštvu približa sovražniku in ga prosi pomoči, da prepreči kaj strašnega in dobi, kar želi. Kajti kdor stori to odločno, doseže svoj cilj. Primer za to sta podgana in mačka, ki sta se znašli v težavah, pa sta se rešili iz njih le zato, ker sta sklenili zavezništvo. ( str. 168)

"...Pravijo, da ni moder in uspešen, kdor v pravem trenutku ne stori, kar bi moral storiti. Kdor stremi za visokim ciljem in mu uspeva na njegovi poti, izgublja, če cilj opusti, dokler ne priložnost ne ponovi. In kdor najde sovražnika oslabelega in šibkega,pa ga ne ubije,bo to potezo krepko obžaloval, kajti ko si sovražnik čez čas opomore, mu nisi več kos."... ( str. 147)

..."Vedi, da se s sekiro okleščeno drevje obraste in da se z mečem prerezano meso zaceli. Vendar pa se rana, ki jo naredi beseda, ne zaceli in njena bolečina, ne ozdravi. Če se ostra puščica zadere v meso, jo je mogoče izvleči, če pa se ostre besede zapičijo v srce, jih ni mogoče ne izvleči ne izpuliti. Vsako stvar. ki peče, je moč ugasniti: ogenj z vodo, strup z zdravili, žalost s potrpežljivostjo, in ljubezen z razdaljo, medtem ko ognja zlobe in sovraštva ni mogoče ugasniti. " ...( str. 144)

..."Svetujem vama, da se bojita boga in poiščeta pravico in resnico, kajti tisti, ki je nepravičen, je vedno premagan, če tudi se izteče sodba v njegov prid. Na tem svetu človeku ne ostanejo ne imetje ne prijatelji, ampak njegova dobra dela. Moder človek se mora pri iskanju tega, kar mu koristi na onem svetu, odmakniti od posvetnih stvari.Vrednost denarja je modremu človeku enaka vrednosti blatne opeke, vrednost ljudi se meri z vednostjo njegove duše." ...( str. 143)

12. april 2012

Stanka Hrastelj: IGRANJE


Izšel je romaneskni prvenec Stanke Hrastelj. Za roman Igranje prejela modro ptico za najboljši roman leta.

Berljiv roman, čeprav avtorica obdela občutljivo in težko temo o ženski, ki zboli in se spopade s shizofrenijo. Avtorica, za katero bomo nedvomno še slišali.


MK, 2012; 184 str.

Andrej Predin: NA ZELENO VEJO


Zloglasna knjiga, nad katero so se zgražali starši in nekateri učitelji, najbolj pa tisti, ki knjige sploh niso prebrali. Knjiga ima nekaj odlik ali morda posebnosti, da so dialogi pisani v štajerskem narečju in slengu. Današnji svet odraščajoče mladine je portretiran nazorno in brez olepšav. Knjigi ne manjka niti humorja niti presenetljivega konca.

Kot kaže smo dobili v slovenski literaturi nov verističen jezikovni trend s knjigo Čefurji ravs, ki se zdaj nadaljuje v vseh literarnih žanrih in za vse starostne stopnje bralcev. Pravzaprav pa ni bil sporen jezik v knjigi, ampak opis seksualnih izkušenj. Kaj ni ljubljanski škof Jeglič (1899) pokupil Cankarjeve Erotike, da jo je lahko javno zažgal? Blagor Cankarju, ki je imel vsaj nekaj od avtorskih pravic...

11. april 2012

Andrej Makuc: OČI

Knjiga, ki je postala zloglasna, ker so starši posegli v razsojanje, kaj je primerno za njihove otroke in kaj ne, pa tudi nekateri učitelji so bili glasni, ko sta bili knjigi izbrani za Cankarjevo tekmovanje v OŠ. Knjiga je nedvomno dobro napisana in pretresljiva. Koliko pa lahko pohujša otroke, pa je druga stvar. Nekatere lahko prizadene, ker se otroci in mladi zlahka vživijo v živali in so jim le-te blizu. Drugače pa roko na srce. Življenje ne prizanaša nikomur. Izkušnje so take in drugačne. Tudi Cankar je zapisal v eni izmed davno tega šoloobveznih črtic o prijatelju, ki je mučil muhe tako, da jim je potrgal krila, potem jih je pa še utapljal v lavorju, če se prav spomnim. Grozno. Dvomim pa, da je komu dalo idejo, da bi se zabaval na tak način. Brali pa naj bi jo kot apel proti mučenju živali, ali sem kaj spregledala?

Nedvomno pa sta obe sporni knjigi pridobili veliko brezplačne reklame.

Cankarjeva založba, 2011; 132 str.

06. april 2012

Vesna Milek: BREZ FILTRA


Milekova je dosti boljša v kolumnah kot pisanju leposlovja. Izbor njenih kolumn iz Delove priloge Polet.

ODLOMKI:

...»Tujec ni sam kriv, če ljudje obsesivno pijejo njegovo bližino in s tem srkajo njegovo življenjsko silo; ni kriv, če mu ljudje, moški in ženske, ki ob pogledu nanj dobijo želatinasta kolena, pripisujejo vse mogoče božanske lastnosti in pričakujejo popolnost na vseh področjih, in ni niti kriv, če jih s svojim značajem potem kdaj kruti razočara. Lepota je pač čudna stvar, zaradi katere lepim ljudem pripisujemo tudi lastnosti, ki jih nimajo. Vsaka sprevržena značajska lastnost bi se pri njem zdela podobno nemogoča in nespodobna kot debel rožnat črv v gladkem jabolku ali kot nepričakovano razkritje falusa pod ženskim krilom v Igri solz, ki junaku obrne želodec.Lepota vzbuja pričakovanja, ki jih je nemogoče izpolniti. Zato boli. « …( str. 12- 13)

....»Zadnje čase opažam, da so želje, pričakovanja in stremljenja mladih ljudi usmerjena samo v to, da bi postali slavni, ne da bi se upali pogledati v ogledalo in si priznati, da morda nimajo talenta,» je na zadnjem Liffu omenil belgijski režiser Dominique Deruddere, ki je potrebo »wannabe« razgalil v svoji absurdni komediji Everybody Famous: »In še huje: če navsezadnje le spoznajo, da so brez talenta, se ji zazdi, da njihovo življenje potem nima smisla, da niso nič vredni.« …( str. 13)

...»Cigareta je popoln primer užitka, vedno te pušča nepotešenega,« je rekel Wilde. Opravljivec s stilom, ki so ga zlobni jeziki brez stila spravili v ječo. Nekonvencionalne osebnosti so sploh pri roki, saj si skozi jih lažje operemo lastne umazane misli in ostajamo čisti, spodobni – in nepotešeni. Motor opravljanja je potreba, da bi drugim pripisali vse tisto, kar bi najbrž počeli sami, če bi imeli možnost. Najtežje si je priznati nemoč.« … ( str. 28)

....»Modne revije že zdavnaj ne ponujajo več uporabnih nasvetov, modne revije prodajajo sanje in fantazme. Tako kot telenovele, filmi in gledališče. Brez teksta, brez besed. In sanje rabimo. Sploh ker v tem kaosu stilov, barv in oblik lahko še vedno rečemo: Ne hvala. To se pravzaprav od nas tudi pričakuje.«… ( str. 46-47)

...»Prava tesnoba družbe je menda prav v tem, da nas je strah, da ni nobenega pogleda, ki bi si vsaj želel opazovati, da smo vaj objekt poželenja po opazovanju. Obstajam le, kadar me gledajo. Obstajam le, če sem v Lady. Obstajam le, kadar je komu mar. Toliko o naravnosti. Za koga potem igramo sami sebe?«… ( str. 52)

..."Knjiga je nekaj, kar lahko stisneš k sebi, prenašaš s sabo kot kengurujka mladiča, nekaj, kar je zaveznik v tujem mestu in tvoj zaupnik v obdobjih, ko ne drviš po avtocesti. Zato imam nekaj avtorjev, ki mi vedno pridejo pod roko, kadar rabim "tisto" misel. In imam nekaj avtorjev, s katerimi se redno pogovarjam. Imam tudi tiste, s katerimi jočem, ker so njihove misli misli, ki bi jih zapisala sama, če bi znala, so tisti avtorji, ki so obiskovalci z drugega planeta in mi govorijo stvari, ki jih nikoli ne bom mogla doumeti, in so tisti, s katerimi delimo isto zgodovino in ista hrepenenja. So knjige, ki jih ljubim, ker so lepe in nežne na otip, in so knjige, razcefrane, razjedene od oboževanja prstov, ki so se jih dotikali desetletja. In kar je pri vsem najbolj vznemirljivo, v trenutku, ko jih avtor izpusti iz rok, mu zbežijo izpod prstov in krenejo čisto svojo, nedoumljivo pot, ki njenega avtorja navdaja z grozo, s čudenjem in strahospoštovanjem."... (str.90-91)

...""Kaj bi dala, da bi se lahko vrnila v čas Kovačičevih Otroških stvari, ko je bil vstop v svetove tako lahak in nedolžen, ko med dušo in telesom in mislimi še ni bilo pregrad. Kaj bi dala za izkušnjo, da bi knjige, ki so mi odprle nove svetove, spet lahko brala s tisto otroško prostodušnostjo in strastjo. Branje je nastajanje in soustvarjanje novega sveta. Je potovanje v neznano in je hkrati vračanje domov."... ( str. 92)

Ljubljana: V.B.Z., 2004 ( Zbirka Promenada); 124 str.

01. april 2012

Hanif Kureishi: BUDA IZ PREDMESTJA


Hanif Kureishi je dramatik (Meja), scenarist (Moja lepa pralnica) in romanopisec. Med najbolj znanimi romani je prav Buda iz predmestja, kjer opiše netolerantnost Angležev do vseh sort Ne- Angležev, med njimi so na udaru tudi azijske skupnosti, tudi indijska, v katero spada tudi glavni junak.

ODLOMKI:
..." To sem izrekel enako nedolžno kakor vikar, saj nisem želel, da bi tako lepa priložnost splavala po vodi samo zato, ker bi bil videti preveč vnet. V življenju sem namreč že odkril, da tvoja lastna zagretost kaj rada zmanjša vnemo drugih. In če si manj prizadevaš, postanejo drugi bolj goreči. Čimbolj sem si torej nekaj želel, manj se to hotel tudi pokazati."... ( str. 10)
..." Oče je živel v Britaniji že od leta 1950 - več kot dvajset let- in od tega petnajst let v južnih londonskih predmestjih. Kljub temu je še vedno blodil naokrog kakor kakšen Indijec, ki se ravnokar izkrcal iz barke, in spraševal traparije kakor: "Ali je Dover v Kentu?" Pričakoval bi, da kot uslužbenec britanske vlade, kot uradnik državne uprave, pa čeprav še tako slabo plačan in nepomemben kot on, preprosto mora vedeti te reči. Od sramu me je oblival pot, ko je na cesti ustavljal neznance in jih spraševal za pot do krajev, ki so bili komaj sto metrov proč in to v območju, kjer je živel že skoraj dve desetletji. " ...( str. 12)
..."Nekaj časa sva sedela in izmenjala le nekaj besed, dokler nisem začel opisovati Changezovih štosov, njegove zložljive postelje in grotesknih prizorov moškega, se je zaljubil v lastno ženo. Ampak mamo je zadeva kmalu nehala zanimati. Če je niti tuja nesreča ni mogla razvedriti, potem ni stvari, ki bi jo spravila v dobro voljo. Njen razum se je spremenil v steklo in vse življenje ji je spolzelo preko njegove gladke površine. Zaprosil sem jo, naj me nariše." ...( str. 132)
..."Ko sem vse to opazoval, sem sam pri sebi razvijal jezljive teorije ljubezni. Ljubezen vendar mora biti nekaj veliko bolj plemenitega kakor ta razgibani egoizem v dvoje? V njunih rokah se je zdela ljubezen kot ozkoviden, domišljav, sebičen podlež, ki uživa na račun ženske, ki zdaj leži v postelji tete Jean, in se pri tem sploh ne zmeni za njeno življenje. Cena, ki si jo je oče izbral za plačilo svoje sreče, je bila mamina beda. Kako je mogel storiti kaj takega?" ...( str. 145- 146)
..." Podobno kakor André Gide, ki je že v mladosti pričakoval, da ga ljudje spoštujejo zaradi knjig, ki naj bi jih šele napisal, je tudi Charlie začel uživati v tem, da ga na nekaj glavnih ulicah cenijo samo zaradi tega, kar obeta. Ampak to občudovanje si je pridobil z očarljivostjo, ki se jo pogosto zamenjuje z nadarjenostjo. Zdi se mi, da je očaral celo sam sebe."... (str. 149)
...Eleonorina druščina s svojo kombinacijo družbenega položaja, kulture in denarja, pa s hkratnim preziranjem vsega trojega, je bila natančna tista mešanica, ki je zastrupila Evino dušo, se ji pa nikoli ne mogla vsaj približati. To je bila neprisiljena boemščina; to je bilo tisto, kar je ves čas iskala; to je bil vrhunec. "... ( str. 215).. Ostali so se vrnili v London, jaz pa sem raztrgal letalsko karto in ostal v New Yorku. V Londonu nisem imel česa početi in očetu ta moja brezciljnost gotovo ne bi ušla in bi jo nemudoma izrabil za dokaz, da bi moral postati zdravnik ali pa zdravnika vsaj obiskati. V New Yorku pa sem lahko brezskrbno živel tudi kot brezdelnost na dveh nogah in to brez vsakih omejitev."... ( str. 305)

Cankarjeva založba, 1999; str. 366