
Vendat je tvegal kaj podobnega tudi že na svojih prejšnjih potovanjih. Na poti v prepovedani Tibet - okupirano deželo, kjer so doma stare modrosti Šambale. Takole je zapisal:
"Zahodnemu svetu manjkajo rituali, razvite mitologije, folklora, nekaj, kar bi ustrezno potešilo našo, v nebo vpijočo psihološko praznino. Zvoki, barve, gibi, kretnje, ki so jih inovirali Tibetanci, morda res vodijo v druga stanja zavesti. Tako intenzivnih izražanj svojih notranjosti ni izumila še nobena civilizacija."
"Tibetanska kultura ne zapoveduje ekspanzije, tekmovanja, poseganja v človekovo okolje in naravo, tehničnega razvoja za vsako ceno, ampak trdi, da je za zadovoljstvo potrebno tudi prizadevanje za ugodno notranje stanje uma in duha, harmonija in ubranost s silami v sebi, kot tudi silami in zakoni v širšem okolju narave planeta in vesolja. Nismo sami, ne moremo uspevati kot stroji in roboti."
samozaložba, 1993; 321 str.
Ni komentarjev:
Objavite komentar