Tomo Križnar: NUBA ČISTI LJUDJE

Le kdo še ni slišal za Toma Križnarja, popotnika s kolesom, aktivnega borca za pravice ljudi. "Križnar je bil od 20. julija 2006 zaradi ilegalnega vstopa v Sudan in zaradi obtožbe vohunstva do 5. septembra 2006 zaprt v tamkajšnjem zaporu. Križnar, ki naj bi bil Drnovškov posebni odposlanec za krizno žarišče sudanske pokrajine Darfur, se je napotil v Sudan brez vizuma, ker mu ga veleposlaništvo na Dunaju ni izdalo v nekaj dneh. Sodišče v kraju El Fašir ga je 14. avgusta obsodilo na dve leti zaporne kazni in plačilo kazni v višini 2000 evrov. Po pomilostitvi so ga izgnali iz države. To reševanje ga je stalo dobrih 20.000 evrov. Ozadje tega dogodka je politika Janeza Drnovška, oziroma njegovo prizadevanje pri morebitni preprečitvi genocida nad prebivalci Darfurja, zato so se na obsodbo odzvali tudi slovenski politiki. Sodišču je pismo poslal tudi predsednik Drnovšek in prosil za njegovo pomilostitev. Po navodilih zunanjega ministra Dimitrija Rupla je v Sudan odpotoval slovenski konzul v Kairu, Andrej Dernovšček.
Po diplomatskem posredovanju Slovenije je sudanski predsednik Omar al Bašir 2. septembra 2006 podpisal sklep o njegovi pomilostitvi. 5. septembra se je Križnar vrnil v Slovenijo. " Vir Wikipedija na http://sl.wikipedia.org/wiki/Tomo_Križnar

Knjiga je nastala že v letu 1999, ko se je v Sudanu prvič srečal z Nubami. Takole je v svojih popotniških zapiskih zapisal: "Nube so doma na kamnitih otokih sredi morja savan v osrednji sudanski provinci Kordofan. Do tisoč štiristo metrov visoke divje razmetane gmote črnega, rdečega in vijoličastega granita privlačijo dež in v svojih nedrih hranijo vodo tudi v najhujših sušah.V te naravne trdnjave se zato že vso zgodovino zatekajo različna afriška ljudstva, ki so na varnem pred lovci na sužnje ohranila prvobitno Afriko in s tem tudi prvinsko človeško občutljivost.Med prvim obiskom leta 1980 sem v Nubskih gorah srečal najbolj zdrave in zadovoljne ljudi. Imenoval sem jih čisti ljudje. Devetnajst let in dva milijona žrtev sudanske državljanske vojne kasneje, so Nubske gore zapečatene in odrezane od sveta. S pomočjo kolesa sem se vtihotapil skozi oblegovane obroče, prečkal mejo med nadzorovanim in nenadzorovanim delom planeta in onkraj/.../
Nube niso nikoli razvili države, razvejanih birokratskih ustanov, niti zapletene duhovne hierarhije.Namesto pod samodržci se zbirajo okoli vaških modrijanov, ki skrbe za mir, zdravijo bolne in napovedujejo vreme." V kolikor niste ljubitelj branja imate na voljo tudi videokasete, če seveda še imate videoplayer.


Več preberi na strani Toma Križnarja: http://www.tomokriznar.com/slo/index.html


samozal.,1999