Roman Krasni novi svet je Huxley označil kot roman o prihodnosti. Poimenoval ga je tako negativna utopija ali anti-utopija, svarilo pred tako prihodnostjo.Dis-utopije so mnogokrat nastale kot neposreden odgovor na dela, ki so idealistično prikazovala družbe jutrišnjega dne. Tudi Krasni novi svet je nastal kot kritika utopičnega razmišljanja, izraženega predvsem v Wellsovi knjigi Ljudje kot bogovi. Huxley si je zgodbo obenem zamislil kot satiro trenutnih družbenih razmer. Pripovedni slog je tako vseskozi ironičen in zabaven na posmehljiv način. Knjiga je izšla leta 1932, v času med obema vojnama, ko je dozdevno nezadržni tehnološki napredek vse bolj povezoval svet in lajšal življenja, a hkrati sprožal strahove, kam vse te novosti peljejo. Prav tehnologija je ponudila nove možne oblike tiranije, zato je antiutopična literatura stopila pod okrilje znanstvene fantastike.
Krasni novi svet se dogaja v Londonu natanko 632 let po tem, ko je Henry Ford uvedel tekoči trak in množično proizvodnjo avtomobilov, v prihodnosti pa tako izdelujejo pet kast ljudi za povsem določena dela. Pravih rojstev ni več, ne mater in ne očetov. Ljudje se sicer niso odpovedali spolnosti - predajajo se ji kot načinu preživljanja prostega časa. Zarodke pa že med dozorevanjem genetsko spremenijo in jih sistematično razvrstijo v kaste: od nadčloveških alf do pritlikavih in omejenih epsilonov, ki morajo opravljati najpreprostejša dela. A nihče se ne pritožuje, saj so vsi naučeni, da je usoda njihove kaste boljša od vseh ostalih. Kadar ne delajo ali seksajo, se ti krasni novi ljudje zabavajo s futurističnimi športi, gledajo filme, ki jih lahko vonjajo in čutijo, in goltajo somo - drogo, ki jih kadarkoli popelje iz realnosti na čudovite počitnice. Mesto posameznika je v tehnološko visoko razviti družbi je natančno določeno, njegova svoboda pa omejena do skrajnosti. 632 let kasneje Forda torej častijo kot božanstvo in s tekočih trakov prihajajo novorojenčki, umetno oplojeni in klonirani. In neverjetno, vsi so srečni. Skoraj vsi. Z izjemo Bernarda Marxa, glavnega junaka. Čeprav spada med alfe, ni popolnega videza in ostale alfe se nerade družijo z njim. Vseeno mu uspe na zmenek povabiti poželenja vredno Lenino. Skupaj odletita v indijanski rezervat, kjer peščica ljudi še živi primitivno življenje. Tam spoznata Divjaka, še enega nezadovoljneža, ki se skupaj z njima vrne v London. Divjak zaradi svoje nenavadnosti postane glavna atrakcija. Najprej tudi sam zelo uživa v popolni civilizaciji, kjer nihče ne trpi. A kmalu spozna, da je družba, v kateri se je znašel, pod površjem groteskna in razčlovečena.
Tematike kot je kloniranje ljudi, droge in propadanje moralnih vrednost, so danes precej bolj žive kot pred slabimi osmimi desetletji in prav zato Krasni novi svet ostaja izredno aktualno delo. Huxley pa se je v njem lotil še enega vidika bodoče družbe, ki se je za razliko od ostalih že uresničil. Ljudje Krasnega novega sveta so namreč od malih nog programirani tako, da jih zanimajo dejavnosti, ki pospešujejo potrošnjo, in da kar naprej kupujejo nove stvari ter s tem vrtijo začaran krog proizvodnje/potrošnje. In prav današnja potrošniška gonja ter obsedenost z materialnimi dobrinami sta tisto, zaradi česar naš svet že dobiva poteze krasnega novega sveta.
Mladinska knjiga, 2003; 262 str.
Ni komentarjev:
Objavite komentar