Zaprta vrata ali Za zaprtimi vrati je eksistencialistična drama francoskega književnika Jeana-Paula Sartra. Sartre je bil vsestranski, saj je bil francoski eksistencialistični filozof, dramatik, scenarist, pisatelj in literarni kritik. Drama je bila prvič uprizorjena v gledališču Vieux-Colombier maja 1944, tik pred osvoboditvijo Pariza. Spada med klasična dela, je obvezen repertoar domačega branja srednje šole, zato delo verjetno pozna kar precej ljudi. Vsekakor pa jo je vredno priporočiti tistim, ki je niso prebrali, pa njena sporočila izvajajo v življenju. Drama je kritika na pokvarjeno meščansko družbo.V drami nastopajo štiri osebe ( tri glavne in sobar), dogaja se za zaprtimi vrati sobe. V salonu se prvi znajde Garcin, za njim vstopita še Ines ter Estelle. Vsi trije so pokojni. Vsak od njih je v življenju storil veliko zločinov, zato se znajdejo v salonu, ki je del pekla, ta pa je drugačen, kot so si ga predstavljali. Že v začetku je bilo začudenje Garcina nad podobo pekla očitno in precej veliko. "Kje je ogenj? Kje so koli? Kje mučilne naprave? Ničesar na spregled." Garcin je bil novinar, ki se ni hotel pridružiti vojski, zato je dezertiral. Je brutalnež in strahopetec. Do šibkejše žene je bil zelo krut in nesramen. Varal jo je tudi pred njenimi očmi, v njuni hiši. Umrl je zaradi dvanajstih strelov v telo. Garcin razkrije Estelle, ki ga skuša omrežiti, da bi jo ščitil pred Ines. Estelle je bila poročena meščanska dama, ki je imela razmerje z revnim moškim. Z njim je zanosila. Ko je skrivaj rodila, je otroka ubila. Umrla je zaradi pljučnice. Estelle se boji Ines in se hoče prikupiti Garcinu tako, da mu zatrjuje, da verjame da ni strahopetec. Ines je bila lezbijka, ki jo je ubila njena prijateljica s plinom. V peklu je zapeljevala in skušala pridobiti na svojo stran Estelle. V pekel je prišla zato, ker je zlorabila prijateljico Florence, da sta skupaj ubili bratranca.
Skupaj živijo" posmrtno življenje v zaprti v sobi in ne morejo spati. V njej ves čas gori luč, vrata so zaprta, zvonec, ki naj bi poklical sobarja, pa je pokvarjen. Soba nima oken, zrcal in samo ena vrata, pa še ta zaprta. Izkaže se namreč, da te tri osebe niso tukaj po naključju, saj tvorijo "nemogoč" trikotnik: bistvo pekla. Osebe so stalno izpostavljene druga drugi. V začetku imajo še vsi trije stik z Zemljo, lahko opazujejo dogajanje, vse dokler jih njihovi znanci in ljubljeni ne pozabijo. Postopoma izgubijo stik z svetom. Garcin na koncu ugotovi, da ni nič tako hudo, kot trpljenje v glavi. Pravi:"Pekel so ljudje okoli tebe." Na koncu ugotovijo, da so skupaj za vselej in da ni rešitve. "Pekel smo drug drugemu."Vsak je enkrat kaznovan za svoja zla dejanja.
"Človek ni nič drugega kot tisto, kar je v svojem življenju počel. "
Smo torej res drug drugemu pekel? Smo lahko tudi nebesa drug za drugega? Je vse odvisno od nas samih? Ali včasih žal ni odvisno samo od nas? Nekateri so resda bodisi pekel bodisi nebesa, toda mnogi so oboje skupaj.
Študentska založba, 2007 ; 70 str.
Ni komentarjev:
Objavite komentar