Milan Kundera se je rodil leta 1929 v Brnu. Danes velja za enega največjih čeških pisateljev. Študiral je literaturo, estetiko in film, ter je po diplomi leta 1952 pričel predavati svetovno književnost na Filmski akademiji v Pragi. Med leti 1948 in 1950 ter 1956 in 1970 je bil član komunistične partije, vendar so ga obakrat izključili zaradi "antipartiskega delovnja". Petdeseta leta je preživel kot prevajalec, esejist in pisec gledaliških iger. Po neuspelem uporu proti sovjetom, ki se ga je udeležil pod okriljem "Praške pomladi", avgusta 1968, je izgubil službo predavatelja in njegove knjige so množično romale iz knjižnic v koš. Leta 1975 je postal gostujoči profesor na Rennški univerzi v Franciji, kjer se je po tem, ko je izgubil čehoslovaško državljanstvo (1979) in dobil francosko (1981), dokončno ustalil. Danes Kundera živi z ženo v Parizu.Njegov prvi roman Šala (1968) je satira na račun totalitarizma v komunizmu in zaradi njega se je znašel na sovjetski črni listi. V naslednjih letih napiše še Smešne ljubezni (1968) in Življenje je drugje (1969). Sledi roman Valček za slovo (1976), ki mu je leta 1979 sledil v Franciji napisan Knjiga smeha in pozabe, nekakšna mešanica romana, kratkih zgodb in avtorjevih razmišljanj. Leta 1984 je izšel Kunderov najslavnejši roman Neznosna lahkotnost (lahkost) bivanja, po katerem je Philip Kaufman posnel precej uspešen film, vendar Kundera ni bil zadovoljen z njim. Roman Nesmrtnost (1990) je zadnje Kunderovo delo napisano v češčini, za tem so mu sledili Počasnost (1993), Istovetnost (1998) in Ignoranca (2000), vsi trije napisani v francoščini.
Je dobitnik mnogih prestižnih nagrad, izmed katerih velja še posebej izpostaviti nominacijo za Nobelovo nagrado za literaturo.
Roman Neznosna lahkost bivanja Milana Kundere je ob izidu leta 1984 (že naslednje leto smo ga dobili tudi v slovenskem prevodu-Neznosna lahkotnost bivanja) na mah osvojil svetovno javnost in obveljal za najpristnejšo leposlovno pripoved o usodnih dogodkih, ki so z vdorom sil Varšavskega pakta na Češkoslovaško avgusta 1968 dokončno pokopali upanje na »socializem s človeškim obrazom«. Po več kot dvajsetih letih je še vedno prepričljiv, saj bralčevo pozornosti pritegnejo intimne zgodbe o srečno-nesrečni ljubezni.
Vir:
http://www.studentskazalozba.si/si/avtor.asp?id_Avtor=775
Odlomek: ..."Junaki mojega romana so moje lastne neuresničene možnosti. In zato jih imam vse enako rad in se jih vseh enako bojim: vsakdo med njimi je prekoračil neko mejo, ki sem se ji jaz le približal. In prav prestop meje (meje, onkraj katere mene ni več) me neodjenljivo privlači. Šele onstran meje se začenja skrivnost, o kateri se sprašuje roman. Roman ni avtorjeva izpoved, ampak spraševanje o tem, kaj je s človeškim življenjem v pasti, v kakršno se je zaprl svet..."...
Mladinska knjiga, 2006; 303 str.
Ni komentarjev:
Objavite komentar