PUNK POD SLOVENCI

Knjiga Punk pod Slovenci je zbornik tekstov različnih avtorjev, ki je izšel v zbirki Krt št.17 leta 1985. " Punk je bil v Sloveniji oz. v nekdanji Jugoslaviji dokaj močno uderground gibanje, subkultura, ki se je upirala socialistični družbi, bila kritična do njenih napak. Njegov nastanek so pogojevale socialno-ekonomske razmere, v katerih smo takrat živeli: nezaposlenost, nizek življenjski standard, inflacije, devalvacije, stanovanjski problemi ipd. Med prvimi, ki so kot glasbena skupina idejo punka vpeljali v Slovenijo, so bili Pankrti (leta 1977 so imeli prvi koncert na gimnaziji Moste). Nekako ob istem času so na radiu Študent začeli predvajati prve punk plošče, ki so jih posamezniki prinesli iz tujine. Ko se je enkrat začelo, ni bilo več poti nazaj; nastali so Buldogi, Lublanski psi, Kuzle, Otroci socializma, Čao pičke, Tožibabe, CZD, Indusbag,Scuffy Dogs, Racija, Proleteriat, Niet…Večina izmed njih je nastopila tudi na zgodnjih festivalih Novega Rocka v Križankah. Za tedanjo miselnost povprečnega državljana je bil šok seveda že sama pojava punkerja: verige, strgane kavbojke, neti, pasje ovratnice, bulerji ali pa njihovi predhodniki, stari vojaški čevlji, priponke, majice s “čudnimi” slikami in napisi, usnjene jakne, na katere so slogane in imena najljubših skupin pisali kar z Ediksom itd. Zbirali so se v discu Študent, kasneje v Leninovem parku, na Kersnikovi 4 in seveda v najrazličnejših lokalih: Pod Skalco, v Riu, Medexu, Unionu... Zaradi obleke in včasih tudi nasilniškega obnašanja so bili marsikje nezaželeni in tudi ljudska milica oz. policija jih je z veseljem preganjala.

Obnašanje je predstavljalo sestavni del življenjskega stila panksov. Pogojeno je bilo s sistemom vrednot in družbenim položajem, ki ga je imela mladina v naši družbi. Mladi so s svojim obnašanjem izražali stanje, v katerem so se nahajali. Ničesar ni bilo, za kar bi se bilo vredno potruditi. Vse je bilo 'brez veze'. Subkulturni stil se je odražal s poudarkom na imidžih. Subkulturni stil prikazuje svoja pravila (npr. raztrgane hlače na kolenih) ali vsaj kaže, da se pravila lahko izrabijo ali kršijo (npr. hlače so največkrat namensko raztrgane). Ta (ne)pravila so tudi etnološko pomembna, ker so dopolnitev k stilu kot namerni komunikaciji. Pravilo konvencionalnega oblačenja je relativna nevidljivost, prikladnost, nevsiljivost, naravnost, ki kaže svojo "normalnost" nasproti "deviantnosti" punkerskega imidža. Namerna komunikacija se tu izraza kot izločena, vidljiva konstrukcija, ki pritegne pozornost naše in se ponuja kritiki, obrekovanju. Punkerski imidž največkrat direktno žali (psovke, napisane na majicah, npr: Fuck Off!, Piss Off!, Odjebi!).

V punk modi najdemo najobičajnejše in najprikladnejše predmete, kot so: "knofljice" ali sponke, verige, jermeni, pasje ovratnice, ključavnice itd., s katerimi se vsak dan srečujemo. Predmeti, vzeti iz najbolj nemoralnih kontekstov, so našli mesto na punkerski obleki: verige, pripete na hlače ali majice, knoflice kot okras na obleki ali pripete skozi lice, nos, ušesa, cenene tkanine (polivinil, plastika, skaj) v vulgarnih dizajnih (npr. lažna leopardova koža). Proti konvencionalnim pravilom o zakonih lepote, ko jih propagirajo množični mediji, so panksi začeli nositi ličila, ki so zbujala pozornost in so bila pretirano udarjena in v nasprotju s pravilom, da mora biti ličilo diskretno, komaj vidno. Ličila so začeli uporabljati tako moški kot ženske. Obraz so si obarvali v abstraktne portrete odtujenega izraza in si pobarvali lase od slamnato rumene do ekstremno zelene barve.

Pankerjev oblast ni nikoli sprejela, saj so bili družbeno nesprejemljivi zaradi oblačenja, obnašanja, grdih besed, ipd. Punkerji so okolje, v katerem so živeli, gledali povsem mirno in neprizadeto, saj se niso počutili odgovorne za nastale probleme (krivdo so zvalili na oblast). Svojo prizadetost pa so izrazili v pesmih, besedilih, stilu oblačenja in pljuvanjih, ki je nekako postajal glavni simbol v 80-ih in ki naj bi pomenil nekakšno izenačitev med nastopajočimi in gledalci.

Vsak je hotel biti 'cool', kar pomeni določeno stanje duhovne odsotnosti, emocioalno nezainteresiranost in tudi kot določen prezir do drugih ljudi, skupnosti in idej. K obnašanju štejemo tudi ples, ki pa se je kot enotna oblika pokazal le v pogu, ˝stage diving˝ in moshing. Pogo je začel plesati Sid Vicious, s skakanjem v zrak in z rokami ob telesu. Takšno skakanje so dopolnjuje z navidezno agresivnim zaletavanjem eden v drugega. Večina pa je plesala po svoje.
Kot namerna komunikacija je pomemben tudi sleng. Vendar je težko govoriti o specifičnem punk slengu, ker je tu šlo zgolj za sleng širše mladinske populacije. "(Vir: Wikipedija na http://sl.wikipedia.org/wiki/Punk_rock

Rastko Močnik je v svojem tekstu zapisal: "...da ideologija vladajočih skupin NI vladajoča ideologija."

Knjiga je vsekakor zgodovinski dokument. Pomembnost punka v slovenskem okolju potrjuje tudi novo delo na to temo z naslovom Punk je bil prej : 25 let punka pod Slovenci, Cankarjeva založba : Ropot, 2003; 185 str.). Knjiga postavlja punk pred tako imenovano "slovensko pomladjo".


Konferenca ZSMS, 1985; 542 str.