Raymond Queneau je najbolj znan po romanu Cica v metroju. V tem romanu je avtor najbolj dosledno uveljavil svoje prepričanje, da je pravi literarni jezik lahko samo jezik, ki se najhitreje in najočitneje razvija, to pa je lahko samo pogovorni jezik. Vaje v slogu so zabavno in živopisno besedilo, kjer nam Queneau prikaže različne variacije na temo jezika in kako različno povedati isto zgodbo. Natančno 99-krat nam pove zgodbo o fantu z dolgim vratom in klobukom, ki ima vrvico namesto traku. Znajde se na avtobusu v prometni konici, nadere soseda, da mu hodi po nogah, sede na prost sedež. Pripovedovalec ga spet sreča čez dve uri, ko mu prijatelj daje nasvet, kam naj si da prešiti gumb na plašču. Ta približno obnovljen preprost zapis je osnova variacij za vragolije z jezikom, ki je Queneauoja povzdignil med "klasike" književnosti. Da ne govorim o njegovih Sto tisoč milijard pesmi. V njej je 10 sonetov, ki imajo po 14 verzov, papir v zbirki je zarezan tako, da lahko beremo prvi verz iz prvega soneta, pa potem drugi verz iz katerega koli med desetimi in tako dalje. Queneau, ki je matematik je izračunal, da je to sto tisoč milijard kombinacij. Če bi hoteli prebrati vse, bi potrebovali nič manj kot 190.258.751 let, če bi brali neprestano 24 ur na dan 365 dni na leto. Garaško delo pa je opravil tuid prevajalce Aleš Berger. Branje, ki vas bo navdihnilo in zabavalo.DZS, 2001; 172 str.
Ni komentarjev:
Objavite komentar