Knjiga, ki brez milosti pokaže, kje se nahajajo javni zavodi na lestvici trženja. Vsekakor javni sektor ne bo zmogel koraka naprej, če se ne bodo njegovi managerji bolj ukvarjali s trženjem. Šola za ravnatelje najbrž ni dovolj, da bi osvojili vso modrost marketinga, še sploh, če nekateri sploh ne dojamejo, da je trženje tudi iskanje zapolnitve dijaških domov z dijaki (osnovna dejavnost), ki se dandanes lahko skupaj s starši odločijo za katerikoli dom, ne glede na šolski okoliš. Vsekakor raziskava, ki je nastala sicer na majhnem vzorcu, saj je dijaških domov v Sloveniji nekaj čez 60 z vsemi enotami (če se ne motim) pokaže, da je treba korenito spremeniti miselnost med direktorji oz. ravnatelji dijaških domov in bi bila največja neumnost, če bi država sprejela predlog, da imajo lahko ti isti direktorji po dveh ali nekaj več mandatih možnost ostati na tem delovnem mestu do penzije brez javnih razpisov-objav mandata. Prvič ni pravično do drugih direktorjev v javnem sektorju, ki bi upravičen o pričakovali enako, drugič pa že njihov zdajšnji način razmišljanja ni času primeren. Kaže, da so bolj pasivni prejemniki danih okoliščin kot aktivni udeleženci. Če bodo šli v tej smeri dalje in zahtevali, da bi država morala poskrbeti za zapolnitev kapacitet, pa jih je treba nemudoma zamenjati, pa čeprav tako razmišlja na glas samo eden. Še to je preveč.
Dijaški domovi in marketing : trženje osnovnihin dodatnih storitev v dijaških domovih
Grosuplje : Grafis Trade, 2004; 103 str.
Ni komentarjev:
Objavite komentar