Knjiga je sicer pisana kot učbenik, a srhljivo je prebrati, kako deluje ekonomija želje, ki se ne konča nikoli. Želja, ki je ni mogoče ustaviti, ki se nenehno obnavlja in hrani potrošniško mrzlico, nenasitno nakupovanje in trošenje. Razvoj trženja in nakupnega obnašanja je Leiss in sodelavci (1990) razdelil na sledečo tipologijo: 1. obdobje 1890-1925 je dominiral kot glavni množični medij tisk oz. revije.V oglaševanju so se poudarjale koristi produktov, kvaliteto, ceno. Produkti so predstavljali čisto uporabno vrednost. V drugem obdobju 1925-1945 je prevladoval radio kot kanal oglaševanja, tržna sporočila pa so poudarjala kakovost izdelkov ali storitev in njihove simbolne vrednosti: status, družino, zdravje, socialno avtoriteto. pozornost se od predmeta premakne k osebi. Predmeti predstavljajo simbolne kvalitete in vrednote. V tretjem obdobju 1945-1965 je postala dominantni medij televizija , marketinška strategija pa vzbujanje vedenjskih vzorcev pri potrošnikih. Oglaševanje je temeljilo na personalizaciji, glavne metafore in simboli v tržnih sporočilih pa glamur, romantičnost, senzulanost, produkti sugerirajo nadzor nad drugimi ljudmi. Od 1965 dalje je postala vodilna marketinška strategija segmentiranje potrošniškega blaga glede njihovega življenjskega stila. Poglaviten metafore in emocionalni poudarki so postali so prosti čas, zdravje, prijateljstvo, socialne skupine. Ponavljajo in združujejo se oblike iz prejšnjih treh faz. Potrošnja postane spektakel, javna dejavnost.Ljubljana : Fakulteta za družbene vede, 1996; 267 str.
Ni komentarjev:
Objavite komentar