14. maj 2009

Roberto Saviano: Gomóra

Knjiga upravičeno nosi podnaslov Potovanje v krvavi imperij neapeljske camorre. O sicilijanski mafiji je bilo že marsikaj povedanega, napisanega in posnetega, medtem ko je neapeljska samo deluje v senci, zakulisju vleče poteze. Vsekakor so nekatera dejstva bolj znana kot druga. Za mafijo vemo, da prekupčuje z drogami in orožjem, da pa so postale smeti in nevarni odpadki nesluten vir bogastva, da se posel z nevarnimi odpadki dobesedno spreminja v zlato, pa je vsaj zame, nova stvar. To me je najbolj pretreslo in prvič sem se vprašala, če človeštvo sploh ima prihodnost, če se nekateri poživžgajo na vse ekološke katastrofe, na vso etiko in moralo, če v gonji za dobičkom zastrupljajo cele pokrajine, države v razvoju, države tretjega sveta. Mafija štipendira okoljevarstvenike, ki se podučijo o tem, katera podjetja proizvajajo kot stranske produkte nevarne snovi in strupe ter kako bi jih bilo potrebno uničiti. Ti "posredniki" poiščejo podjetja in jim ponudijo, kako se lahko "poceni" z njihovo pomočjo znebijo strupov, smeti. Vsekakor pa dosti ceneje kot v sežigalnicah in z drugimi dragimi pravilnimi, okolju prijaznimi postopki. Vse kar potrebujejo je transport do zapuščene plaže, naravnega brezna, reke, morja, kamor do končnega cilja, strupov ne vozijo več šoferji, ampak romski in romunski otroci, ki si podložijo opeko na pedale in blazine pod sedeže, da lahko vozijo smrtonosne tovore. Zaradi nesreč odidraslih šoferjev s sodi, ki vsebujejo hude strupe, jih ti nočejo več voziti do zadnjega odlagališča. zato so njihovo delo prevzeli otroci. Včasih smrtnonosni tovor naložijo na tankerje ali ladje in jih namerno potopijo. Raztovorijo jih na obalah Afrike, Indonezije. Redko se nepojasnjeno pojavijo kakšni strupeni sodi sredi peščene plaže in potem v medijih na naslovnicah. Neapelj pa se koplje v tujih smeteh z vse Evrope, medtem ko se neapeljske smeti vozijo v draga sežigališča, kjer jih po pravilih uničujejo. Evropska podjetja, ki se poceni znebijo strupov, ne sprašujejo, zakaj je cena tako ugodna, politika miži, saj celo gospodarstvo Italije sloni na teh sumljivih poslih. Kontaminirano zemljo, ki so jo zmešali s strupenimi odpadki prodajajo kot kompost, ki se ga razsipava po njivah. Mafija obvladuje tudi smetarska podjetja za odvoz komunalnih odpadkov. Odpadke zažigajo otroci, ki jim plačujejo za zažgana odlagališča. Postali so pravi mojstri, ki uporabljajo trakove videokaset za vžigalne vrvice, ki jih napeljejo okoli smeti in jih prižgejo. Katastrofa. Mesto Neapelj vzbuja strah in občudovanje. Grozo, bedo in lepoto. Ko ga gledaš z očmi turista, ga ne doumeš in vendar začutiš, da stoji za njim nekaj srhljivega. Neapeljsko pristanišče je center pretihotapljene robe z vsega sveta. Na neapeljski tržnici so kavbojke 5 krat cenejše kot v Trstu. Stanovanjski bloki so spremenjeni v skladišča robe in ljudi. V opuščenih skladiščih so delavnice, kjer ponarejajo modna oblačila znamk vrhunskih kreatorjev. Mafija je tudi čez lužo tako močna , da se nihče iz modnega sveta ne upa dvigniti glasu, koliko ponaredkov njihovih kreacij kroži po svetu po "čudežno" dostopnih cenah. In vsi ti posli, so krvavi posli, ko se družine-klani začnejo zaradi konkurence pobijati med seboj . Včasih zadostuje, da si bilo dekle nekomu nekaj mesecev, pa te ubijejo v krvavem maščevanju. Na ulicah padajo pod streli nedolžne žrtve, mladoletne deklice, ki pod večer klepetajo in opazujejo fante. Moške mučijo, preden jih ubijejo, izmaličijo, da pustijo svoje jasno sporočilo vsem ostalim. Žrtev je na tisoče. Zato se vsi zavijajo v molk, nihče ne želi spregovoriti. Zato je ta dokumentarna knjiga, kjer je avtor prišel prav v srce organizacije, v njeno mrežo in jo razkril do obisti, toliko več vredna. Močno upam, da se ne bodo znesli nad njim, ker je prekršil pravilo molka. Lahko pa bi se mednarodna policija lotila kakšne akcije na podlagi napisanega. Za ekološko katastrofo, ki se nam glede na brezčutno početje, neizbežno bliža, bi morala odgovarjati tudi podjetja, ki predajajo odpadke mafijskim družinam.

Knjigo priporočam v branje in razmislek.

Mladinska knjiga, 2008; 229 str.

Ni komentarjev: