13. september 2009

Donna Woolfolk Cross: PAPEŽINJA IVANA

Po nekaj bestsellerjih kot je Da Vincijeva šifra Dana Browna, se je med romanopisci zanimanje za zgodovino izredno povečalo. Pravzaprav ne le za zgodovino kot tako, ampak za "škandale, ki jih je cerkev skušala tako ali drugače prikriti. Zgodba o papežinji Ivani je kot nalašč za to. Kljub pomislekom, ki sem jih imela, pa lahko rečem, da je zgodba izredno berljiva, zato jo priporočam. Prevladuje zgodba inteligentne, vedoželjne deklice, ki ji je prav prikritje spola omogočila dosego velikega znanja in kariere. Vsekakor pa je v ospredju pred zgodovino in vsem drugim njena ljubezenska zgodba s plemičem Geroldom. Njegova zgodba je zgodba viteza. Tretja je zgodba sovražnika rimskega plemiča, ki s svojim sinom spletkari in si prizadeva, da bi slednji zasedel papeški prestol. Zgodovina je samo dobra kulisa za spletkarska dejanja, krutost tistega časa, vojn, kazni, manj vrednega položaja žensk.

ODLOMKI:

... "Nekaj, kar je že vajino, čeprav tega še nimata." Starka se je brezzobo nasmehnila. "Nekaj, kar nima cene, a je kljub temu mogoče kupiti." "Kaj je to?" je ostro vprašala Gisla, ki ni imela potrpljenja za starkine uganke. "Prihodnost. " Starkine oči so se zasvetile v mraku. "Tvoja usoda, moja mala golobica. Vse, kar bo, in česar še ni. " ...( str. 163)


... "Čas je hitro tekel, merjen z zadovoljstvom ob izpolnjevanju vsakodnevnega dela."... (str. 313)

... "Arzenij ni žaloval za njim kot človekom, za sinom, ki je bil takšen, kakršen je pač bil, ampak je žaloval za tem, kar je Elevtherij predstavljal: še eno vejo na družinskem deblu, ki ni nikoli obrodila."...( str. 442)

..."Pri vseh stvareh bi nas morala voditi modrost naših prednikov," ji je resno odgovoril Pothos. "Edina resnica , v katero verjamemo in smo o njej prepričani, je tista, ki so jo milostno odobrili že davno pred nami." "Vse, kar je danes staro, je bilo nekdaj novo," je poudarila Ivana. "Novo pride vedno pred starim. Ni zato napačno podcenjevati tisto, kar je bilo predhodno, in spoštovati tisto, kar sledi?"... (str. 462)

..."Zakaj, se je spraševala, vedno najbolj sovražimo tiste, ki so nam blizu?... (str.463)

..."Gotovo veste, vaša svetost, da sta velikost ženskih možganov in njene maternice obratnosorazmerna ; torej , več kot se bo deklic izobraževalo, manj jih bo rodilo. " Boljše je biti jalov kot neumen, je sarkastično pomislila in misel zadržala zase. "Kje ste to prebrali?""To je splošno znano.."Tako zelo je splošno znano, da se nikomur ni zdelo vredno tega niti zapisati, da bi se lahko iz nje kaj naučili.""Iz tega, kar vsi vedo, se bu česa naučiti. Nihče ni zapisal, da se volna pridobiva iz ovca, pa to vsi vemo." (str. 465)

...Opazovali so jo z vse manjšo naklonjenostjo: bila je tujec med rojenimi Rimljani.; verjela je v moč razuma in spoznanj, oni pa so verjeli v svete relikvije in čudeže; bila je ambiciozna in napredna, sami pa so bili konservativni in omejeni z navadami ter tradicijo... (str.479)


Iz zapiskov avtorice Ali je papežinja Ivana zares obstajala?

..."V tistih redkih primerih, ko so službo kakšnega papeža razglasili za neveljavno, kar bi se prav gotovo zgodilo z Ivanino, če bi le odkrili njen spol, bi neveljavni postali tudi vsi položaji njenih nameščencev; vsi kardinali, škofi, diakoni,in svečeniki, ki jih je imenovala, bi izgubili svoje naslove in položaje. Zato ne preseneča, da zapisi, ki so jih vodili ti ljudje Ivane prav nikjer ne omenjajo." ... (ibid. str. 527)

... "Eden takšnih primerov je pregled na stolu, ki je bil del srednjeveških svečanosti ob posvetitvi papežev skoraj 600 let. Po Ivani, je moral vsak na novo izvoljeni papežsesti na tako imenovani stol za pregled oziroma sella stercoraria. To je bil stol z luknjo v sredini, podoben straniščni školjki, na katerega je moral sesti novo izvoljeni papež, da so mu pregledali spol. To "čast" je imel po navadi diakon, ki je po pregledu slavnostno dejal: " Mas nobis nominus est. "Naš kandidat je moški." Šele po takem pregledu so papežu izročili ključe cerkev svetega Petra. Ta obred os obdržali vse do 16. stoletja." ... (str. 529 )

... "Profesionalni pisatelj je amater, ki ne obupa."Jaz ne obupam. Verjamem, da je pisanje v devetindevetdesetih odstotkih garanje in v enem odstotku navdih toda, da tega dobiš, moraš sedeti za svojo pisalno mizo, pa če si pri volji ali pa ne. "... (str. 541)

Maribor : Hiša knjig, Založba KMŠ, cop. 2008; 541 str.

Ni komentarjev: