Knjiga nosi podnaslov, Ko ste vi druže predsedniče? Knjiga je poučno branje. Napisal jo je Titov osebni zdravnik, dr. Aleksandar Matunović, ki je bil z njim v družbi neprestano nekaj let, dokler se ga ni znebila zadnja Titova ljubica " mala Jole", maserka. Avtorja je treba vzeti z rezervo, kot marsikaj, kar je v zvezi s Titom. Avtor sicer obnavlja dialoge tudi še z drugimi politiki: Kardeljem, Dolancem, Bakarićem itd., njihove razprave o umetnosti, družbi, politiki obnavlja z neverjetno natančnostjo, ki je pa žal ne moremo preveriti. Knjiga ima žal ogromno pravopisnih napak, da ne govorimo še o spodrsljajih kot je ta, da je Marija Primicova Prešernova muza namesto Julija Primiceva, za Međugorje trdi, da je na Hrvaškem, pa je v Hercegovini itd. Lahkotnost, s katero nam avtor predstavlja snov, nas kar malce prestraši, še bolj pa sama vsebina.Sama sem odraščala v teh časih in si nisem niti približno zamišljala, koliko zlorab službenih položajev je bilo storjenih že samo tako, da so direktorčki prisiljevali tajnice v spolne usluge. Kar dva primera opiše v Sloveniji. V status direktorja in funkcionarjev je spadalo veliko stanovanje, vikend, marcedes in ljubica, ponavadi tajnica.
Da ne govorim o neizmerni Titovi narcisoidnosti, kultu osebnosti, ki ga je začela medvojna ljubica
Davorjanki Paunović – Zdenka, o podatkih, kako je odlično govoril nemško, brezhibno igral klavir, kako nekateri borci govorijo, da Tita prvi dve leti niso niti dobro razumeli, kaj govori, ker ni znal jezika. Vse to stopnjuje enigmo Broz. V njegovi denarnici, od katere se ni ločil, je bila smrtovnica Josipa Broza, avstrijskega vojaka. Kdo je bil torej v resnici Tito. Če mene vprašate danes, ključavničar iz Kumrovca že ne. Pogovori, ki jih je imel z dr. Matunivićem kažejo na različna klasična znanja, ki jih ne moreš pridobiti z ljubiteljskim branjem v zaporu. Tudi ure klavirja so najbrž nudili v zaporih. Kakorkoli že, Tito je bil krvavi komunistični tiran, samodržec, rdeči car, ki si je vzel v uporabo vse bivše dvore vladarjev, ki ga je spremljal konzilij zdravnikov, ki je zase nagrabil le najboljše. Vsako kraljevsko življenje se po luksuzu lahko skrije pred luksuzom življenja socialističnega predsednika. Če pogledamo zadevo po lastnini ali personalu, ki mu je bil dan in noč na razpolago, itd.
Če hočemo kdaj imeti normalen odnos do naše preteklosti, je zdaj čas, da z distanco prebiramo tako dokumentarno literaturo.
Beograd : avtorska izd., 2. dopol. izd., 2000; 503 str. v srbščini, latinica
Ni komentarjev:
Objavite komentar