Arto Paasilinna: GOZD OBEŠENIH LISIC

Roman je nastal oz. bil izdan leta 1983, skoraj desetletje za 2. romanom, s katerim je zaslovel (Zajčje leto- 1975). Avtor ostaja prepoznaven v svojem odnosu do narave, junakov z roba družbe družbe, sleparjem in roparjem, majorjem, ki je pijanec in starko, ki kljub svoji visoki starosti noče v dom za onemogle. Tem glavnim akterjem se občasno pridruži še kakšen kompanjon, bodisi bivši zapornik, prodajalki ljubezni, policaj itd... Na koncu zveš, da sredi laponske divjine junakom sploh ni dolgčas.

Murska Sobota : Pomurska založba, 1985; 245 str.
Tole izdajo je na novo spravila skupaj MK, starejša verzija je bila
natisnjena v Pomurski založbi. Tudi, če jo dobite zdelano v knjižnici, vam pri bralskem užitku ne bo ničesar manjkalo.

Več preberi:

http://www.svetknjige.si/tema.aspx?nodeid=2777&docid=222245

ODLOMKI:
»Tem ljudem se res ni smela pritoževati zaradi astme. Če bi to po neumnem storila, bi jo gotovo odvedli s seboj. Podobno so odpeljali svoj čas tudi Kiurelijka. Prav zagotovo so te odvlekli za vekomaj, pa naj so te odpeljali na vojno ali v bolnišnico. Iz teh izletov se človek ni vrnil živ domov. » …( str. 125)

" Naska je vstopila. Bila je od glave do pete pokrita z ledom in snegom. Spominjala je na nekakšno grozno staro coprnico. Major Rames se je kar prestrašil obiskovalke, kajti pred takšnimi bitji jih niso posvarili niti na vojaški akademiji. Tudi Oiva se je dvignil s postelje in si prišel pogledat obiskovalko. " ...(str.140)

..."Piera je zelo dobro vedel, kje je Kuopsuvaara. V petdesetih letih je tudi sam tam drvaril. Prav tam se je usekal s sekiro v levo nogo in je bil lahko srečen, da si je ni odsekal. Le včasih, kadar je bil pijan, je noga stopala v prazno in se je zvrnil po tleh. Toda za poškodovano nogo ni dobival nikakršne socialne podpore, čeprav je že prenekatera zdrava noga pobrala pokojnino in odškodnino. Zato ni bilo nič čudnega, da je Piera vsake toliko časa ubil kakšnega jelena, ki ni bil njegova last. Prodajal je žganje in kartal z monterji telefonov v njihovem taboru. Nekoč je celo gostoval v jetnišnici in usklajeval svoje poglede na poštene življenjske navade z družbenimi."
(str. 180).