Clarissa Pinkola Estes: PLES STARIH MATER

Dr. Clarissa Pinkola Estes je diplomirana jungovska analitičarka in specialistka za potravmatske motnje, pesnica, pisateljica del kot so: Ženske, ki tečejo z volkovi, Vrtnar duše in Čar zgodbe. V pripravi so že njene nove knjige.

ODLOMKI: "Biti mlada, ko si stara in stara, ko si mlada." uvodno posvetilo

..."Nemogoče je razložiti nekatere od zamisli mnogih starih mater, treba je preprosto sprejeti, da "vedo2. Kot je rada navajala ena izmed mojih starih mater:.." tistim, ki imajo to skrivnostno vednost, se ni treba dokazovati. Tistih, ki je nimajo, ne prepriča noben dokaz. "( str. 59)

... "Ne postanemo starke samo zato, ker smo preživele lepo število let, ampak bolj zaradi tistega, kar smo postale v vseh tistih letih, zaradi tistega, s čimer se polnimo ta trenutek, in tudi glede na to, kako se oblikujemo, preden se začnemo starati.

Prepričana sem, da ni nikoli prepozno bogatiti zemljevida iz tega volila. Ne glede na preživeta leta, se lahko začnemo že zdaj pripravljati na prehod v moč starosti in zrele modrosti. " (str. 91)

..." Za vse ženske, ki se starajo in se učijo biti prijazne, ko bi tako zlahka bile zlobne, ki uvidijo, kdaj smejo raniti ter ostro in gladko zarežejo, ki se vadijo povedati vso resnico z vso milostjo. Za vse, ki kršijo dogovore in stisnejo roko tujcem, jih pozdravijo, kakor da bi jih vzgojile iz plenic in jih od nekdaj poznale. " ( str. 99)

..." Za njihove spotikljive šale in čutne okuse, za njihovo nezaslišano vedenje in ljubeznivo dostojnost, za njihovo postavljanje meje, spoštovanje meje, prečkanje meja ali brisanje meje, ki preveč utesnjuje, utrjevanje meje, ki je preohlapna. Za tiste velike les dames, nekatere častljivo zrelih let, druge stare v dušnem času, a zagotovo modre, ki delujejo kot pravi sever za druge- samo zato, ker so...

Zanje,

da bi bile vedno varne

in da bi jih hranili mnogoteri viri,

da bi prejemale ljubezen in hvaležnost,

v katerih bi njihova duša cvetela nad zemljo,

vsem na očeh. " ( str. 105-106)

..." Zatorej za vse mlade hčere, pa tudi hčere srednjih let in starejše, ki se bodo prvič, neštetič ali zadnjič približale ognju starih mater, za vse velike hčere in velike starke, ki bodo varovale ogenj te povezave skozi črke in knjige, učenje in srečanja, pregovore in vzklike, potovanja z ogrinjali in peresi v klobukih in s preprostim sosedstvom, za vse lepe ženske, mlade,s tare in sredi poti, ki se trudijo biti mati, sestra in hči druga drugi, ki se spoznavajo, da so el refugio, resnično zavetje druga za drugo, za tiste, ki se zavedajo, da so skupaj, tako da manj izkušena in bolj izkušena lahko najdeta dom-dom, tisti dušni kraj, trajneje naseljen, ko ženska nakopiči leta modrosti okoli sebe, dom-vsak prostor, kjer je potreba po ljubezni, zavetje zanjo in dvig k njej.

Zanje,

za vsa njihova romarska srca,

da bi vedno našle druga drugo in ne bi šle mimo,
ampak ostale blizu in krepile druga drugo

in zato tudi obzorja in portale svetovne duše,

ki so jim bili dani v varstvo. " ( str. 107-108)

" Za vse hčere in starke, ki ne držijo rok le na zibki, ampak tudi krmilo sveta znotraj bistvenega in življenjsko pomembnega in se vrnile, da bi vzele nazaj, za tiste, ki so nekaj uničile in se ponižno opravičile v imenu ljubezni, za tiste, ki so pustile nekaj nedokončanega, pozabljenega, ker niso razumele pomembnosti, a so se vrnile, zgradile na novo, zmehčale, " blagoslovile" po svojih najboljših močeh, za vse hčere in starke, ki so prevzele vlogo graje vrednega ter dale vse od sebe, da bi popravile škodo, ki so jo povzročili drugi, za hčere in starke, ki si bolj želijo biti ljubeče kot imeti prav..." ( str. 111-112)

Založba Eno, 2009; 134 str.