V delu so zbrani rokopisi, ki jih je avtor objavljal v Delu, Dnevniku in Razgledih od leta 1996-2008.Pa začnimo tokrat z epilogom: " A je vse res? Seveda je vse res. Če greš okoli in iščeš zgodbe, te zgodbe najdejo. Hodiš skozi privatne mitologije in ohranjaš čudenje. Nič od tega, na kar naletiš, ti ne pripada drugače kot zgodba, ki jo je treba povedati. "Beauty is in the eye of the beholder," je rekel Bob Dylan v filmu Zamaskiran in anonimen. "We are storytellers and there is a story to tell." To je vse. Story je zgodba, kot jo razume anglosaksonsko novinarstvo. Ali si jo sam videl ali pa ti jo je kdo povedal, ki je bil tam. Drugo v resnici ne velja. "( str. 297)
...."Večkrat sem izgubil živce. Enkrat je vodja z iranske strani prišel k meni in me vprašal, ali lahko kaj naredi zame. Tako sem bil nervozen, da sem mu rekel, naj izgine in da ga nočem videti tri dni. Res ga tri dni ni bilo. Ko je prišel, je vprašal, ali se lahko sedaj pogovoriva. "
"Lahko."
Vprašal me je, če poznam opico. Spet sem bil na robu besa.
Pa je rekel:"Poglej, če želiš poznati opico in jo razumeti, moraš biti opica."
Ni mi bilo jasno, kaj mi želi povedati.
"Potem, ko si opica, pa moraš z opico živeti."
"In tega ste se naučili?"
"Hotel mi je reči, naj se ne sekiram, ker pač nisem Iranec. In jih težko razumem. Zares sem razumel šele. ko se se poročil z Iranko in prišel v vse sfere privatnega, vsakdanjega življenja. Ko začneš z njimi deliti njihove probleme in misliti z njihovim sistemom, se ti zazdi njihovo obnašanje popolnoma logično. A da sem to spoznal, se potreboval leta. " ( str. 279-280)
O knjigi lahko govorimo le v superlativih. Za literarne sladokusce.
Študentska zložba, 2009; ( Beletrina), 297 str.
Ni komentarjev:
Objavite komentar