ODLOMKI:
..." Če napačna pričakovanja prenesemo v filmski jezik, je videti Takole: najdete pravega igralca, potem pa ne pričakujete samo, da bo scenarij napisal sam, amapk da bo tudi zelo dober. Dejansko se film ustvarja drugače: najprej se napiše scenarij,, šele potem se na njegovi podlagi zbirajo igralci. V živlenju je podobno. Če imate jasen življenjski načrt oziroma neko vrsto scenarija o tem, kako bi želeli živeti in kako ne bi želeli, potem boste imeli tudi določeno vrsto meril, po katerih boste lahko izbrali svojega "glavnega igralca" (ali igralko). Bolj ko vam je jasno, kakšni so vaši življenjski cilji, vrednote ali pogledi na pomembna vprašanja, tem lažje boste prepoznali osebo, s katero boste lahko to uresničili.
Vse priča o tem, da se je za doseganje življenjske sreče treba najprej dogovoriti s samim seboj, šele potem pa z ljubljeno osebo."... ( str. 18)
... "Ljudje občutijo razočaranje takrat, ko spoznajo, da resničnost ni tako pozitivna, kot so pričakovalil Kadar ima nekdo neko iluzijo o resničnosti, je razočaran, ko spozna, da se resničnost ne ujema z iluzijo. Tudi kadar ima iluzija pozitivno vsebino, je prevara, zato je nekaj negativnega. Psihološka definicja iluzije je napačan predstava o reničnosti, ki je nastala zaradi napake v opažanju. Na ta pomen kaže tudi latinski koren besede iluzija: ludere, kar pomeni igra, nasprotje resničnosti.
V konfliktu med predstavo in resničnostjo ima vedno prednsot resnično. Zato namesto tega, da obtožujemo resničnost, ker se ne ujema z našimi pričakovanji, bolje, da sprejmemo resničnost kot tako."...(str. 161-162)
.... "Beseda sreča prihaja iz glagola srečati. To kaže na to, da smo srečni takrat, ko sta se srečala želja in ugoden dogodek. Zato je človek srečen. To se zelo dobro vidi v mitu o grškem bogu sreče Kajrosu. Prikazovali so ga kot mladeniča, ki dobro namazan z olivnim oljem popolnoma nag zelo hitro teka naokoli. Razen enega kodra , ki mu je visel na čelu, je imel obrito glavo. Srečo oziroma Kajrosa je bilo mogoče ujeti samo, če ga je kdo, ko je tekel mimo, bliskovito zgrabil za koder. Če je bil ta trenutek zamujen in so zgrabili Kajrosa za roko ali nogo, se je ta zaradi olja, s katerim je bil namazan, lahko izmuznil in pobegnil. Tako so stari Grki učili svoje otroke, da jih sreča ne čaka, da je treba prepoznati in izkoristiti trenutek, v katerem se je pojavil priložnost."...( str. 207-208)
..." Gotovo ste že slišali, da je kdo kdaj rekel, da se je ravno takrat, ko je bil zelo srečen , zgodilo nekaj, kar mu je srečo pokvarilo. Zato ljudje verjamejo, da sreča nekako kliče nesrečo. Ker je pomembneje, da ni neke velike nesreče, kot da je človek srečen, so se ljudje naučili sami sebi kvariti srečo. Bolje, da to naredijo sami sebi, kot da jim to nenadzorovano naredi neka višja sila. Zato ponekod obstaja pregovor, da moramo, kadar smo njabolj srečni, spustiti kamenček v čevelj, da nas malo žuli. " ... ( str. 208)
..."Glede tradicije preživljanja je na Balkanu že malce neprimerno biti srečen in to kazati ljudem, s katerimi si nismo blizu. Neformalni kultruni vzorec narekuje, da ob pozdravljanju tudi tisti, ki mu gre zelo dobro, to skriva pred drugimi, tako da se dela, da je nerazpoložen, in se pritožuje, da mu ne gre dobro. Cilj tega socialnega manevra je, da se zmanjša tuja zavist. Kajti, kadar je nekdo srečen zaradi nekega svojega uspeha ali dobitka, se drugi z njim primerjajo. Prav to primerjanje pa privede do tega, da jih začneta tuji uspeh in sreča boleti. Kako primerjanje povzroči, da ljudje v tuji sreči vidijo svojo nesrečo? Ker ne vidijo, koliko je drugi srečen, ampak, koliko je srečnejši od njih. To pomeni, da so oni prav toliko nesrečnejši od njih. Tako nas tuji uspeh spomni na lastni neuspeh." ...( str. 209)
Založba MK, 2013; 284 str. (zbirka Ogledalo)
Ni komentarjev:
Objavite komentar