04. februar 2015

Miha Mazzini: IZBRISANA


Premišljeno izbrana družbeno angažirana vsebina odličnega pisatelja, za katerega pa se tokrat zdi, da si za temo ni vzel dovolj časa. Delo na nek način štrli iz njegovega opusa, ni v njegovi maniri.

Kljub vsemu, grozljivo, nezamisljivo, kaj se ti zgodi, če si nenadoma izbrisan, ne obstajaš v sistemu. Dobro vprašanje, ki si ga zastavi glavna protagonistka je, kakšen obraz ima država. Odgovor najde v birokratu, ki zadevo uredi kot deus ex machina. Skratka obraz države so obrazi njenih tisoče aparatčikov, malih bogov za svojimi pisalnimi mizami in šalterji.  

26. februarja 1992 je Ministrstvo za notranje zadeve pod vodstvom ministra Igorja Bavčarja brez opozorila izbrisalo iz Registra stalnega prebivalstva 25.600 ljudi, ki iz kakršnih koli že razlogov niso zaprosili za državljanstvo, pa bi po mnenju države morali. Dejansko je zakon o državljanstvu in zakon o tujcih in samovoljen izbris Ministrstva za notranje zadeve le teh, je posledično prizadel najmanj 48.000 ljudi, med njimi 5.000 otrok. Ti ljudje so izgubili pravno podlago za obstoj, bili oropani vseh pravic, ki so vezane na stalno bivanje, teh pa ni malo. ( dovoljenje za delo, socialne pravice- zdravstveno in pokojninsko zavarovanje, stanovanjske pravice itd.) V kolikor Slovenije niso zapustili, so živeli v "ilegali".  Neva Miklavčič Predan je leta 2002 podala ovadbe zaradi izbrisa zoper Igorja Bavčarja, Rada Bohinca (aktualnega ministra za notranje zadeve) in Marka Pogorevca, tedanjega direktorja Generalne policijske uprave.  Lana Zdravković v spremni besedi zapiše, da izbris ni bil ""pravna pomota" ali napaka v sistemu, temveč zavestno diskriminatorno dejanje oblastnikov, za katero je odgovoren sam vrh države oziroma njeni javni uslužbenci." ( str. 269) Za ta zločin- izbris (kot tudi še kakšne druge) do danes ni bil kaznovan nihče.

Nemški protestantski pastor Martin Niemöller, ki je bil interniran v nacistično koncentracijsko taborišče, je zapisal:
" Najprej so prišli po komuniste.
Ker nisem bil komunist, sem bil tiho.
Potem so prišli po sindikaliste.
Ker nisem bil sindikalist, sem bil tiho.
Nato so prišli po Jude.
Ker nisem bil Jud, sem bil tiho.
Na koncu os prišli pome.
In takrat ni bilo več nikogar, ki bi se oglasil..." (str.270) 

   

ODLOMKI:
..."Sestavljenka , ki je brbotala na sipki podlagi , se je pričela umirjati, ene najpomembnješih koščkov je padel na svoje mesto. Kot bolezen, ki takoj postane manj strašna, ko dobi ime. Ali sovraštvo, ko dobi obraz in se spremeni v sovražnika." ...( str. 95)

..." Spomnila se je listanja turističnega kataloga in njegovega prevajanja zapisanega: "občutek tradicije"= "sobe že dolgo niso bile prenovljene", romantično vzdušje"= "pajčevine v kotih in pokvarjene žarnice". Po nekaj straneh se je dušila od smeha, on pa pravzaprav ni vedel, čemu, in jo je zbegano gledal. Propagandni jezik je jemal kot nekaj, kar mora dekodirati in kar reklamarji od njega pričakujejo, zato zanj niso obstajale reklamacije, marveč le napake pri prevodu." ...( str. 200-201) 

..."Govorili so ji, da ljubezen vse premaga. Zdaj je izkusila, da nezainteresiranost množice zagotovo ne more." ...( str. 235)

Preberi več

Goga, 2014; 270 str. (Literarna zbirka Goga)

Ni komentarjev: