knjiga, ki bi jo moral prebrati vsak knjigožer, knjigoljub, vneti bralec ali kakor se pač imenujemo požrešni bralci. Pa tudi tisti, ki to niso, ker bodo morda to še postali, mogoče celo po zaslugi te knjige. Vsekakor nam knjige prinesejo drugačne vrsto bogastvo, ki pa v vsakem primeru spremeni naše življenje, ker nas oblikuje. Vsaka civilizacija temelji na eni ali več knjigah, kot tudi vsak narod, vključno s Slovenci. Ustne kulture so tradicionalne, ker prenašajo svoja znanja, vedenja preko pripovedovanja, mitov, legend, rodovnikov, pravil družbe, ki jih mora član skupnosti poznati in si jih zapomniti, vtisniti v spomin. Take družbe so starokopitne, ne marajo sprememb in jih težko sprejmejo. Avtor poudarja pomen pismenosti za napredek. Funkcionalna pismenost je osnova vsega.Za primer navaja Japonsko, ki je uspela napraviti iz sebe gospodarski čudež samo z načrtnim opismenjevanjem v osnovnih šolah. Japonska je bila kot zamrznjena in izolirana v času, saj je še 1853 leta živela v fevdalni ureditvi pod šoguni. Tega leta je admiral Perry Japonsko prisilil k trgovanju s sodobnim svetom, pred koncem 19. stol. je Japonska sprejela pisno ustavo in obvezno šolanje otrok. Do leta 1905 je že 95 % otrok obiskovalo šole, Japonska je dosegla največjo stopnjo pismenosti v svetu, leta 1915 je Japonska že postala svetovna velesila, samo 60 let po prisilnem odprtju svetu.
Že Bertold Brecht je zapisal: "Knjiga je orožje, vzemi jo v roke." Burke Hedges nam v ilustracijo pove svoje življenje, svojo izkušnjo pristaniškega delavca, ki je spremenil svoje življenje v življenje uspešnega poslovneža potem, ko je prebral knjigo Oga Mandina Najboljši prodajalec na svetu. Čez leta je obiskal bivšega prijatelja, ki je še vedno delal v ladjedelnici v pristanišču in mu hotel podariti svojo knjigo, ki jo je moral iti iskat v avto. Prijatelj pa mu je zavpil:"Knjigo?! Če me imaš res rad, mi prinesi pivo." Burke pravi, da sta pred nekaj leti s tem prijateljem vse počela enako, imela enak standard, enaka razmišljanja. Njune poti sta se ločili takrat, ko je on začel brati.
Navede deset pisanj, ki so pretresla svet: sveto pismo, knjige antičnih grških filozofov, Magna Carta, Guenbergovo sveto pismo (tisk), petindevetdeset tez Martina Lutra, Shakespearove igre in soneti, Deklaracija neodvisnosti, Ustava združenih držav, Komunistični manifest, Mein kamf. Seveda ti pretresi niso bili vedno pozitivni, sploh , če pomislimo na slednjega.
Knjige torej niso temelj civilizacij, ampak tvorijo avtocesto k znanju, ki posamezniku prinese bogastvo – tako duhovno kot materialno. Knjige so danes še pomembnejše, saj so dostopne tudi že preko interneta, v e-obliki, prinašajo nova in nova spoznanja dostopna na kateremkoli koncu sveta, hitro in neovirano potovanje idej, znanja. Zelo priporočam.
Amalietti & Amalietti, 2001; 140 str.
Ni komentarjev:
Objavite komentar