Komu zvoni je eden najbolj znanih (proti)vojnih romanov in naslov Komu zvoni, je eden najbolj citiranih naslovov, ki pa ga je Hemingway vzel iz verza angleškega pesnika Johna Donne v »Meditaciji XVII«: Noben človek ni otok, popolnoma sam zase; vsak človek je kos celine, del kopnega; če morje odplavi grudo zemlje, se Evropa zmanjša, kot bi se zmanjšal rtič, kot bi se posestvo tvojih prijateljev ali pa tvoje lastno; smrt slehernega človeka vzame del mene, ker pripadam človeški vrsti; in zato nikdar ne pošiljaj poizvedovat, komu zvoni; zvoni tebi. (Wikipedija)
Ernest Hemingway je eden redkih piscev, ki svojih del ni ustvarjal iz domačega naslanjača, ampak je vse tisto, o čemer je pisal, tudi zares doživel.
Če želite torej izvedeti, kaj več o pomembnih zgodovinskih dogodkih v prvi polovici 20. stoletja, kot so na primer I. in II. svetovna vojna, španska državljanska vojna, velika ameriška gospodarska kriza in drugih, posezite po njegovih delih. Za svoj opus je leta 1954 prejel Nobelovo nagrado za literaturo. Komu zvoni je roman, ki se dogaja med špansko državljansko vojno.
Če želite torej izvedeti, kaj več o pomembnih zgodovinskih dogodkih v prvi polovici 20. stoletja, kot so na primer I. in II. svetovna vojna, španska državljanska vojna, velika ameriška gospodarska kriza in drugih, posezite po njegovih delih. Za svoj opus je leta 1954 prejel Nobelovo nagrado za literaturo. Komu zvoni je roman, ki se dogaja med špansko državljansko vojno.
Ernest Miller Hemingway se je rodil 21. julija 1899 v predmestju Chicaga. Zaposlil se je kot novinar. Urednikova navodila o tem, kakšno mora biti novinarsko pisanje: »Stavki morajo biti kratki. Prav tako začetni odstavki. Jezik mora biti živ, pri tem pa naj gladko teče. Bodi pozitiven, in ne negativen,« je Hemingway dobesedno prenesel tudi v svojo literaturo. Zato ne boste verjeli, a ga boste z lahkoto brali tudi v originalu z nekaj znanja angleščine. Imel je pestro ljubezensko življenje saj je bil trikrat poročen, da o drugih razmerjih ne govorimo. Udeležil se je 1. svetovne vojne kot pripadnik rdečega križa v Italiji, ker ga zaradi slabega vida niso hoteli sprejeti med aktivne vojake. Bil je tudi težko ranjen in v milanski bolnišnici spoznal svojo prvo veliko ljubezen, ki je bila medicinska sestra. Za pogum je bil odlikovan. Prva svetovna vojna in razdrta ljubezenska zveza, ga je navdihnila za roman Zbogom, orožje. Leta 1921 se je prvič poročil, in sicer z Elizabeth Hadley Richardson. Decembra istega leta sta zapustila Ameriko in se nastanila v Parizu. Tu se je Hemingway kmalu seznanil s krogom ameriških umetnikov, ki so prebivali v Parizu in se imenovali »izgubljena generacija«. Sem so spadali F. Scott Fitzgerald, Ezra Pound, Gertrude Stein, Waldo Peirce in John Dos Passos. Poleg pisateljevanja je za ameriške časopise poročal o grško-turški vojni. V Parizu je pod mentorstvom Gertrude Stein in Ezre Pounda izšlo njegovo prvo delo Tri zgodbe in deset pesmi. Leto 1927 je bilo za Hemingwaya zelo burno. Končal se je njegov prvi zakon in pisatelj je kmalu zatem 'skočil' v novega, tokrat z modno novinarko in gorečo katoličanko Pauline Pfeiffer. Njegov oče je naredil samomor, kar ga je zelo prizadelo. Z materjo ni imel preveč dobrih odnosov, ker ji je zelo zameril, da ga je v zgodnjem otroštvu vzgajala kot punčko. Morda se je tudi zato Hemingay neprestano dokazoval z izrazito moškimi zadevami (vojna, bojišče, bikoborbe, lov). Kljub vsemu se ni nikdar otresel depresije, za katero je bolehal celo življenje in na koncu tik pred 62. letom napravil samomor.
Do leta 1940, ko se je končal njegov drugi zakon, je Hemingway napisal večino svojih del: roman Imeti in ne imeti (1937), več zbirk kratkih zgodb, dramo in dve neliterarni deli Smrt popoldne (1932), v katerem je popisal zgodovino in tradicijo španskih bikoborb, in knjigo Zeleni afriški griči (1935), kjer je obujal spomine na lovski safari v Tanzaniji. Leta 1937 je odpotoval v Španijo, da bi poročal o španski državljanski vojni. Odkrito se je postavil na stran republikancev in se, po pričevanju nekaterih, udeležil tudi nekaj bojev. To je botrovalo tudi ločitvi, saj se je njegova žena, kot zaprisežena katoličanka, postavila na stran fašističnega diktatorja Franca. A tudi Hemingway sam, je veliko prispeval k ločitvi, saj je vse bolj pijančeval in si privoščil nemalo skokov čez plot. Zato druge žene ni dolgo preboleval, saj se je že nekaj tednov po ločitvi poročil z novinarko Martho Gellhorn, ki ga je med drugim spremljala v Španiji. Po vrnitvi iz Španije se je Hemingway naselil na Kubi in leta 1941, ko je v 2. svetovno vojno uradno vstopila tudi Amerika, s svojo posadko in ladjo Pilar sodeloval v pomorski bitki, v kateri so skušali preprečiti izkrcanje nemških vojakov na obali. Pozneje se je ponovno odpravil v Evropo, kjer je kot vojni dopisnik poročal iz Francije. Z njim je odpotovala tudi žena, ki je bila prav tako vojna dopisnica in zato poklicna »tekmica«. Vse bolj sta si prihajala navzkriž zaradi njunega novinarskega dela. Po vojni sta se razšla in Ernest je še zadnjič vstopil v zakon, tokrat z vojno dopisnico Mary Welsh. Leta 1952 je napisal svoj zadnji roman Čez reko med drevje, ki pa so ga kritiki raztrgali. Pisateljsko slavo mu je spet prinesla šele novela Starec in morje (1952), za katero je leta 1953 prejel Pulitzerjevo nagrado, leta 1954 pa bil za svoj literarni opus nagrajen tudi z Nobelovo nagrado.
Leta 1940 je izšel tudi eden izmed njegovih najboljših romanov Komu zvoni, v katerem je popisal dogajanje na španski fronti in v ospredje postavil mladega Američana Roberta Jordana, ki se kot strokovnjak za razstrelivo pridruži španskim republikanskim gverilcem v boju proti fašističnemu režimu. V pobesnelem vrtincu vojne se nesmrtno zaljubi. Zgodba je bila uspešno prenesena na filmsko platno, k čemur sta pripomogla v glavnih vlogah Gary Cooper in Ingrid Bergman.
Več lahko preberete na http://www.rtvslo.si/kultura/modload.php&c_mod=rnews&op=sections&func=read&c_menu=20&c_id=42886
Mladinska knjiga, 1978; 2 zv. (329; 361 str.)
Ni komentarjev:
Objavite komentar