Vitomil Zupan se je rodil 18. januarja 1914 v Ljubljani . Bil je pisatelj, pesnik, dramatik, esejist, pisal pa je tudi scenarije. Po maturi se je vpisal na tehnično fakulteto. Pisati je začel že kot predšolski otrok. Pred 2. svetovno vojno je živel razgibano življenje v domovini, pustolovski duh pa ga je odnesel tudi v širni svet. Na potovanjih se je izkazal v različnih poklicih: bil je mornar, slikar, smučarski trener in profesionalni boksar. Na začetku 2. svetovne vojne se je pridružil OF, Italijani pa so ga leta 1942 interniral v taborišče Gonars. Po letu 1943 so ga izpustili in odšel je v partizane. Po vojni je opravljal delo urednika kulturnih programov na radiu Ljubljana in takrat je zasnoval tudi svoj bogat literarni opus. Leta 1948 ga je tedanja komunistična oblast zaprla in obsodila na 18 let zapora. Obtožnica je bila zelo ostra: bremenila ga je nemorale, poskusa posilstva in umora, sovražne propagande, vohunstva in izdaje domovine. Po sedmih letih je bil izpuščen in je po vrnitvi najprej doštudiral, nato pa je vseskozi deloval kot samostojni pisatelj, nekaj časa pa je svoja dela objavljal pod psevdonimom Langus. Umrl je 14. 5. 1987 v Ljubljani , kjer je tudi pokopan. Vitomil Zupan je eden najbolj vsestranskih, plodovitih in odmevnih sodobnih slovenskih književnikov . V pretežno modernih romanih prikazuje problematične junake včerajšnjega sveta.
Danes je njegovo delo Menuet za kitaro že klasično delo o katerem pišejo eseje srednješolci, včasih pa je veljalo za sporno delo, ki prikazuje NOB (narodno osvobodilno borbo) na izkrivljen anti revolucionaren način. Vsekakor je delo za svoj čas izredno predrzno, iskreno izpovedno, pa če razmišljamo samo o tem, da je opisoval stiske strahu v partizanski borbi pa do sproščenih opisov spolnih odnosov, ki jih, vsaj, da bi jaz vedela, dotedanja slovenska puritanska literatura ni poznala. V delu odpira moralna vprašanja, ki se vedno postavljajo v vojni. Nekateri roman primerjajo s Hemingwayevim delom Komu zvoni. Glavni junak Berk prihaja iz meščanskega okolja in ima veliko avtobiografskih primesi, je malce dekadenten, svetovljanski in neprilagodljiv. Anton, njegov prijatelj, na katerega se naveže, je njegovo nasprotje ali dopolnitev, prekaljen španski borec. Njuno prijateljstvo pretrga tragična smrt. Z romanom Vitomila Zupana se konča idealiziranja revolucije. Prvič je izšel leta 1975. Leta 1980 je Živojin Pavlovič po romanu posnel film Na svidenje v naslednji vojni z Metodom Pevcem v glavni vlogi. Seveda je zame knjiga neprimerno boljša. Prebrala sem še nekaj njegovih del, a nobeno ni segalo Menuetu za kitaro niti do kolen.
Mladinska knjiga, 1984; 591 str.
Ni komentarjev:
Objavite komentar