Knjiga nosi podnaslov zgodba o mladosti Emila Sinclairja Nobelovec Herman Hesse je v delo uvedel metafiziko, mistiko in okultizem. Njegov roman Demian ni samo pripoved o odraščanju mladeniča, ampak bralcu tudi razkrije skrivnostni svet magije in čaščenje danes skoraj povsem neznanega gnostičnega boga Abraksasa. Po svoji presunljivi izraznosti, izpovednosti in užitku, ki ga Demian nudi bralcu, je ta roman Hessejev biser in vrhunska literarna mojstrovina, ki mu je tudi prva prinesla svetovno slavo. Pisatelj je z romanom vpeljal nov, nadrealistični pripovedni slog.
Gre za faustovsko zgodbo o junaku, ki je razpet med urejeno meščansko eksistenco in kaotičnim svetom čutnosti. Ta konflikt se kot rdeča nit vleče skoti njegovega pisanja, ki korenini v njegovi strogi vzgoji. Gre za kritično motrenje sveta in (pre)strogo prisluškovanje lastni vesti. Pridih mističnosti, ki ga začutimo v vseh delih, pa je povezan z avtorjevim dobrim poznavanjem indijskih in kitajskih religij oziroma filozofij . Jezik zaznamuje liričnost in simbolizem, v katerem so primesi platonizma, vera v primarnost sveta idej. Hessejevi junaki so duhovno visoko razviti posamezniki, ki se trudijo iztrgati »čredi« in zaživeti samo po svojih osebnih zakonitostih. So strastni iskalci resnice v sebi.
Amalietti & Amalietti, 2006
Ni komentarjev:
Objavite komentar