Hermann Hesse: STEPNI VOLK

Hermann Hesse se je rodil 1977 v Nemčiji, večino življenja pa je preživel v Švici, ker se ni strinjal z vojno. Leta 1891 je začel obiskovati protestantsko semenišče v Maulbronnu, vendar je bil kaj hitro izključen. "Nato je delal kot prodajalec v knjigarnah, kot mehanik in antikvar. Leta 1899 je izdal prvo pesniško zbirko, po izidu romana Peter Camenzid (1904) pa se je popolnoma posvetil literarnemu ustvarjanju. Kmalu zatem se je odselil na podeželje, z željo zaživeti »daleč stran od mest in civilizacije«, čemur je ostal zvest do konca življenja. Če je do leta 1914 veliko potoval – največkrat v Italijo, nekaj mesecev pa je preživel tudi v Indiji (Indija je bila nasploh priljubljena delovna in življenjska lokacija njegovih bližnjih: ded je bil misijonar in indolog, njegova hči – Hessejeva mati – je v Indiji preživela precejšen del mladosti, misijonarsko službo pa je tamkaj kratek čas opravljal tudi Hessejev oče) –, pa se po tem letu skoraj ni več odpravil na pot. Med prvo svetovno vojno si je zaradi protivojne drže nakopal sovraštvo nemških nacionalistov, čemur so sledili številni javni napadi in grožnje. Trideseta leta je preživel v pripravljanju in pisanju monumentalnega romana v dveh delih z naslovom Igra steklenih biserov. Po opravljenem enajstletnem delu so ga očesne in druge zdravstvene težave odvrnile od novih večjih projektov. Med zahodnimi filozofi so nanj najbolj vplivali Platon, Spinoza, Schopenhauer, Nietzsche in zgodovinar Burckhardt. Še bolj pa so nanj vplivale indijske in kitajske filozofije. Leta 1946 je prejel Nobelovo nagrado za književnost." Vir: https://www.juliadoria.com/default.cfm?Jezik=Sl&Kat=040202&Artikel=2127


V mladosti je pisal otožno lirično-izpovedna dela v navidezno preprostem, a pesniško dognanem slogu. Osrednje teme njegovega pisanja so krize, težave in iskanje identitete pri občutljivem mladostniku. Pozneje črpa iz vtisov od obeh svetovnih vojn, pretresa in krize zahodnoevropskega duha in kulture, neharmoničnega sveta, razkola med duhom in čutnostjo, razumom in čustvom. V tem slogu je nastal tudi eden njegovih najbolj znanih romanov Stepni volk. Njegova zgodnja dela izhajajo iz nove romantike in impresionizma, po 1. svetovni vojni in srečanju s psihoanalizo pa se je približal modernim tokovom, predvsem ekspresionizmu in nadrealizmu. Pisal je tudi pravljice in legende z vzhodnimi motivi (Siddharta), zahodno in vzhodno modrost pa je združil v delu Igra steklenih biserov. Njegova najbolj znana dela so: Pod kolesom, Gertrud, Demian, Pravljice, Narcis in Zlatoust, Potovanje v Jutrovo deželo in druga. Umrl je 9. avgusta 1962 v Švici.
(vir: http://www.energy-radio.com/index.php?option=com_content&task=view&id=8042&Itemid=2 )

Stepni volk Harry Haller je petdesetletnik, ki dela obračun svojega življenja. Odtujen je od sveta in sebe. Počuti se tujca, poraženca, ker je zavrgel splošno priznane vrednote. Izgubil je družino, ugled in literarni sloves. Končno je postal svoboden, vendar mu je svoboda prinesla le samoto. Vsa leta se je umikal v svoj duhovni svet, v umetnost, znanje, delo. Ugotovil je, da ga je prav njegova duhovna vzvišenost odrezala od sveta, od preproste človeške sreče. Obdaja ga strah pred smrtjo, občutek nemoči, spoznanje o minljivosti vsega človeškega. Ob poglabljanju vase in v svoje življenje spozna tudi "neznanega" sebe, ki ga je dolgo zanemarjal in na nek način tudi zaničeval. Spozna, da so ti drobci njega prav tako pomembni za notranjo ubranost. Preko podob o svojem življenju, spozna vrednost svojega življenja. Obstajajo neuničljivi doživljaji in ko jih je osvetlil, je postal njihov sij večna vrednost njegovega bivanja. Spoznanje, da je bilo jedro njegovega življenja plemenito, ga osrečuje.

V začetku knjige ga opiše takole:
"Nekoč je živel nekdo z imenom Harry, imenovan stepni volk. Hodil je po dveh nogah, nosil je obleko in bil je človek, pravzaprav pa je bil le stepni volk. Veliko se je bil naučil tistega, česar se lahko naučijo ljudje z dobrim razumom, in je bil precej pameten mož. Nečesa pa se ni naučil, da bi bil zadovoljen s seboj in svojim življenjem. Pogosto stopamo v življenju tako kot Harry. Izplača se potruditi in narediti korak naprej in osvetliti doživljaje svojega življenja, ki nam pokažejo vrednost našega bivanja in spoznanje o našem plemenitem jedru."


Upam, da bo knjigo odkrila vsaka naslednja generacija tako, kot jo je že do sedaj. Po naslovu dela se imenuje znana slovenska rockovska skupina Siddharta.

Mladinska knjiga, 1999; 215 str.