Hesse se je rodil leta 1877, umrl leta 1962. Izšel je iz romantične tradicije in se je razvijal ob strujah fin-de-siecla, esteticizma in nove romantike, ne da bi se v katero docela vključil. Švicarski pisatelj in nobelovec Herman Hesse je v zahodni književnosti dvajsetega stoletja prvi uvedel metafiziko, mistiko in okultizem.
Cenili so ga Thomas Mann, Rilke,…Hesse je bil velik pacifist, zato so ga bralci obkladali z izdajalcem domovine, založniki so odklanjali njegova dela. Po vojni se je vrgel v Jungovo psihoanalizo in vzhodnoazijske religije. Najpomembnejši njegovi romani so: Demian, Stepni volk in Siddharta.
Knjiga Siddharta nosi podnaslov: Indijska pesnitev. Napisana v letih 1919-1922. Osrednja tema v vseh Hessejevih delih je dvojnost duhovne in čutne prvine. Siddharta je zapustil rodno vas in očeta v iskanju najvišje resnice. S prijateljem Govindo sta se priključila potujočim asketom. Siddharta je upal, da se bo v odpovedovanju čutnosti osvobodil večne želje, volje, jaza in dosegel stanje spokojnosti. Pa se uštel in spoznal, da jaz le začasno premagal. Zato se ločil od skupine in se skušal potopiti v občutenje sveta okoli sebe. Ti užitki so najprej romantični, nedolžni (gledanje narave, barv, prvič opazi ženski spol...), nato pa vedno bolj zahtevni in dekadentni (kockanje, sla po denarju). Vendar je ostajal nesrečen. Izgubil je svoj jaz, vendar se ga ni osvobodil, ampak je nasedel egovi nenasitni želji in strahu, kar ga vodilo do stopnjevanja vseh užitkov. S tem spoznanjem je zapustil ljudi-otroke in šel živet k čolnarju ob reki. Takrat pa, ne da bi hotel, postane tudi sam človek-otrok. Čolnar se izkaže za modreca, ki hkrati čuti z ljudmi, a ima do njih distanco. Časti reko. Doumeti en pojav, eno bitje je jamstvo, da človek odkrije ustroj vsega bivajočega. Doseže spokoj. Šele, ko si je nehal prizadevati za tem, da bi odmrl njegov "mali, tesnobni jaz", se je to tudi zares zgodilo. “Kadar kdo išče,” je dejal Siddharta,” tedaj se lahko zgodi, da njegovo oko vidi le še stvar, ki jo išče, in ni sposoben ničesar najti, se v nič spustiti, ker venomer misli samo na iskano, ker ima cilj določen, ker je od cilja obseden. Iskati pomeni: imeti cilj. Najti pa pomeni: biti prost, ostati odprt, ne imeti cilja. (…) ” (str.122)
Siddharta je človek s preveč znanja. Je vedno korak pred drugimi, ne zna pa ljubiti in mora izgubiti svojo dušo, da bi lahko spet našel svoj ponižni otroški jaz, ki je sposoben vesele ljubezni do vsega in se je sposoben tudi izgubiti ob drugem bitju. Z izgubo sebe pa šele najde vsa bitja, harmonijo z vesoljnim bivanjem, skupno bistvo. Siddharta je vzhodno - zahodno legenda polna afirmacij vrednot, ki so zašle na zahodu 20. stol. v nemilost. Danes pa so spet bolj kot kdajkoli aktualne.
Hesse je zapisal:» Vse znanje in množenje našega znanja se ne konča s piko, ampak z vprašajem.«
Obzorja, 1974; 180 str.
Ni komentarjev:
Objavite komentar