Igor Škamperle je v prvi vrsti slovenski sociolog, potem pedagog in nazadnje pisatelj. Rodil se je 21. novembra 1962 v Trstu. Leta 1990 je na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani diplomiral iz primerjalne književnosti in sociologije kulture. Študij je nadaljeval v Perugi in v Firencah, kjer je raziskoval družbene in kulturne spremembe v času renesanse in kozmološko misel Giordana Bruna. Od leta 1999 predava na Oddelku za sociologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.Na raziskovalnem področju se je ukvarjal predvsem z renesančno kulturo in s teorijo simbolnih form. Pomembno je prispeval k predstavitvi misli Pica della Mirandole in Nikolaja Kuzanskega v slovenskem prostoru. Bil je med prvimi slovenskimi interpreti hermetizma, Jungovih teorij in pojava renesančne mitologije in alkimije. Njegovo najpomembnejše delo na znanstvenem področju je Magična renesansa. Ukvarjal se je tudi s politično mislijo Nikolaja Machiavellija, s historično epistemologijo Alexandra Koyréja in z raznimi religioznimi pojavi, kot npr. šamanizmom. (vir Wikipedija). Njegova najpomembnejša romana sta Sneg na zlati veji (1992)in Kraljeva hči (1997).
To vse je dobro vedeti, preden se lotite romana, ki mu je slavo pela kritika. Roman se bere, a vendar je preveč obremenjen z zgodovinskimi dejstvi, da bi povprečen bralec še užival. Ernest Fabian je profesor srednjeveške zgodovine iz Trsta, ki nekega dne dobi nenavadno vabilo na literarno srečanje v Pragi od skrivnostnega pošiljatelja. Radovednost ga je gnala na pot, kjer je na vlaku spoznal Katjo in se z njo zapletel v ljubezensko zgodbo. Na Hradčanih je v tem času na ogled razstava o umetnosti iz časa cesarja Rudolfa. Tu se začne druga zgodba, ki jo pisatelj začne prepletati s prvo. Duga zgodba se dogaja v času cesarja Rudolfa. Duh časa iz historične zgodbe, ki je nabit z mistiko in magijo ter prehaja v sodobno zgodbo. Tako se Ernest Fabian na svojih poteh po Pragi začne srečevati z ezoteričnimi izročili zgodovine, drobci legende. Počasi se Fabianu razkrije, kdo ga je povabil v Prago, pa vseeno pri tem ostane marsikaj skrivnostno in zabrisano. So to ljudje, ki vlečejo nevidne nit, premikajo vzvode, ki resnično uravnavajo svetovno dogajanje? Morda pa so le živi del starega mita. Nenadoma več ne vemo ali imamo opravek z dvema zgodbama ali samo z eno.
Martina Salobir je zapisala v svojem priporočilu knjige:"Ko sem končala z branjem romana, sem se pričela spraševati, kdo je pravzaprav "kraljeva hči", naslovna junakinja romana. Težko da bi bila katera od razvidnih protagonistk, sodobna Katja ali Jerina iz prepletajoče se historične fabule. Sem se morda nekritično pustila zapeljati magiji zgodbe in v hlastajočem branju kaj spregledala? Naj začnem znova? /.../ P.S.: Kdo je "kraljeva hči" pa tudi po drugem branju ne vem." Vir: Martina Rozman Salobir na http://www.ce.sik.si/Kraljeva.htm
Več lahko prebreš na:
http://sl.wikipedia.org/wiki/Igor_Å
http://revija.ognjisce.si/leto2006/feb2006/pdf/gost.pdf
http://www.kiberpipa.org/~sociologija/?page_id=54
Devin, 1997; 336 str.
Ni komentarjev:
Objavite komentar