Le malokdo ve, da je kakih štirideset let pred izdajo slovitega Kavlja 22 (Joseph Heller: Catch-22 ), v Pragi v samozaložbi izšel Dobri vojak Švejk izpod peresa Jaroslava Haška. Hašek je bil kontroverzna osebnost, prepričan anarhist, bivši pripadnik ruske Rdeče armade in politkomisar, nosilec odlikovanj, kronični alkoholik itd. Hašek je leta 1923, v starosti štiridesetih let umrl za tuberkulozo. Uroš Črnigoj je zapisal v svojem članku: "Vojna je nasploh plodno področje za številne satirike ali pisce, ki so satiro v svoje opise vojne vpletali le občasno. Prigode dobrega vojaka Švejka v svetovni vojni so, kar zadeva obseg in zgoščenost zgodbe, prepričljivo izdelanost značajev, ki pa kljub temu delujejo tudi kot karikature in številnih presenetljivih modrosti, ki so najpogosteje zakrinkane v neštete na videz nesmiselne anekdote, s katerimi oficirjem in svojim sovojakom do onemoglosti streže neutrudni Švejk, delo epskih razsežnosti. Vendar pa je epska dimenzija skrbno prikrita z nevsiljivo ironijo in humorjem, ki orisujeta značaj in iznajdljivost malega človeka v boju za preživetje. Glavni junak je Josef Švejk, ki, potem ko se je vpoklica v avstroogrsko vojsko med prvo svetovno vojno skušal izogniti tako da se je pretvarjal, da je nor in zato pristal v norišnici, kasneje postane pribočnik vojaškega duhovnika, ki ga zaigra pri kartah in ga zato prepusti mlademu nadobudnemu oficirju, s katerim Švejk doživi številne zgode in nezgode. Med drugim Švejk na koncu pristane celo v ujetništvu lastne vojske, ker se je v trenutnem vzgibu preoblekel v uniformo pobeglega ruskega ujetnika, le zato da bi videl, kako mu pristaja. Vsem pripetljajem navkljub se Švejku uspe izogniti najhujšemu tudi na vojaškem sodišču in se vrniti v svojo četo. Roman, ki si ga je Hašek zamislil kot cikel, sestavljen iz šestih delov, je na tem mestu, sredi četrtega dela žal ostal nedokončan. Švejkove prigode je kasneje na presenetljivo prepričljiv način nadaljeval Karel Vanek, ki je Haškovega junaka kasneje "poslal" še na rusko fronto. Za značaj vojaka Švejka, s katerim se Čehi dandanes izredno ponašajo, kar gre celo tako daleč, da se imajo za narod Švejkov, je značilno, da ostaja nerešljiva uganka, ki bo tudi v prihodnje burila duhove tako bralcev kot literarnih teoretikov, ki bi radi vse skupaj spravili v jasno začrtane okvirje. Je bil Švejk nezaslišan tepec, ki je ukaze izvrševal bodisi preveč ali pa premalo dosledno, v vsakem primeru pa z rahlo bebavim in nedolžnim izrazom na obrazu, kot trdijo nekateri, ali pa je bil neverjetno prepreden zvitorepec, skorajda pravi genij, ki se je znal spretno izogniti večini tegob vojaške službe in se ob tem še dobro ponorčevati iz oficirjev? Tako kot Švejkov značaj, je nedoločljiv tudi Haškov bogati slog. Genialnost avtorja, ki s svojim v osnovi ostro satiričnim romanom še dandanes navdušuje tudi številne bralce, ki sicer ne marajo satire, ker pogosto deluje preveč vzvišeno, je mogoče še najbolj prisotna v dejstvu, da je po eni strani Hašku uspelo napisati Švejka na način, ki ni niti najmanj obremenjen z lastno inteligenco ali pridigarski, ne vzgaja ali vzvišeno poučuje bralcev, ampak jih predvsem dobro zabava. Po drugi strani je Švejk izredno večplastno delo, ki je nedvomno napisano na vrhunski ravni. Haškovi stavki so na videz razmeroma kratki in dokaj preprosti, a so tako po vsebinski kot tudi po slogovni plati prave mojstrovine, ki tudi na najbolj zahtevne bralce lahko delujejo le nadvse očarljivo. Posebno poglavje so tudi ilustracije, ki jih je že za prvo izdajo narisal Josef Lada in so ostale kultne vse do današnjih dni. Na prvi pogled delujejo izrazito stripovsko in so prave karikature tedanjega časa. Oficirji robatih in neumnih potez so pravo nasprotje Švejku, dobrodušnemu debeluhu preprostega videza, ki pa na svoj nenavaden način pogosto deluje veliko bolj inteligentno in zbrano od vseh ostalih. Hašek v svojem predgovoru k prvi izdaji Švejka trdi, da je resnica ravno naprotna kot se kaže na prvi pogled. Švejka predstavi kot zgled zdrave miselnosti: junaštva, doslednosti in zdrave kmečke pameti, torej vsega, kar po njegovem mnenju odlikuje pravega človeka v nasprotju s tistimi, "ki zase trdijo, da ustvarjajo zgodovino." Hašek kot prepričan anarhist se je torej zavzemal za prevrednotenje takrat prevladujočih vrednot, ki so povzdigovale herojstvo v vojni, nazadnjaško samozadovoljstvo malomeščanov in megalomanske apetite politikov. Švejka je tako mogoče brati v sozvočju s prevratniškimi mirovniškimi idejami, ki so dandanes postale nekaj, na kar lahko naletimo kjerkoli, a žal tovrsten zdrav razum še vedno nima vpliva, ki bi preprečeval številnim ljudem po celem svetu, da bi se šli pobijat med seboj v imenu interesov pohlepnih politikov, njihovih poslovnih partnerjev ali pompoznih in preživelih idej o večvrednosti in ogroženosti, za katerimi se vsi našteti pogosto in kar preradi skrivajo. V takšnih primerih se je več kot priporočljivo spomniti na Švejka in kdaj pa kdaj obrniti ogledalo na glavo." Vir: Uroš Črnigoj na http://www.soncek.com/index.php?prikazi_str=clanek&clan_id=103Prigode dobrega vojaka Švejka spadajo med vrhunsko klasično delo, ki ga je vredno prebrati prav zaradi humorja in protivojne vsebine.
Pomurska založba, 1982; 3 zv. (468 ; 322 ; 369 str.)
Ni komentarjev:
Objavite komentar