Jostein Gaarder: V OGLEDALU, V UGANKI

Avtor je zaslovel še z deli: Zofijin svet in Lepotica s pomarančami. Če ste le brali, katero od teh dveh, potem veste, da je delo nabito s čustvi in vas ne bo pustilo brez solza, prevzela vas bo, kot me le malo knjig, se vas nepozabno dotaknila. Knjiga V ogledalu, v uganki govori o bolni punčki Ceciliji Skobtu, ki jo začne obiskovati angelček Ariel. Skozi pogovor Ariel Cecilijo počasi pripravi do tega, da začne sprejemati smrt in se je več ne boji. Zelo žalostna, a ganljiva knjiga.

Ariel :”Svet je ustvarjen vsakič znova, ko pride na svet nov otrok.”
Cecilija:”Zato, ker je, ko pride otrok na svet, svet za tega otroka po svoje čisto nov?”Pokimal je. “To, da se rodiš, je isto, kot bi dobil v dar ves svet. Odraslim svet preide v navado.”

In še:
...“Kadar hodiš po megli, se megla prav nič ne poškoduje. In kadar na kaj misliš, tvoje misli prav tako ne morejo poškodovati sveta, ki te obdaja.“...
..."Snežne angele pri nas nadvse cenimo. To med drugim kaže tudi, kako blizu so si človeški otroci z božjimi otroki v nebesih.”...
...“Ko bom umrla, se bo pretrgal srebrni niz sijočih biserov, ki se bodo odkotalili po deželi in stekli v naročje svojih mater školjk na dnu morja. Kdo bo šel iskat moje bisere, ko me več ne bo? Kdo bo vedel, da so bili nekoč moji? Bo sploh kdo vedel, da mi je okrog vratu visel ves svet?”...

Vale-Novak, 1998; 205 str.