Knjiga Svila je delo Alessandra Baricca. Alessandro Baricco je italijanski pisatelj, filozof, muzikolog. O svojem delu Svila rekel, da si je želel napisati knjigo, ki bi zvenela belo, kot tišina. Knjiga je napisana z izbranimi besedami, v jasnih stavkih, z besedami, ki segajo v dušo. Pripoveduje nam o ljubezni, nemiru, nostalgiji in predanosti. Besede so svilene niti, ki se prepletajo v tkanje. Nenavadno je, da se opis poti, na katero se vsako leto poda Hervé Joncour, ponavlja z istimi stavki. Kot napev, vzorec v svili, iz katere je slutiti hrepenenje duše in bolečino vračanja po isti poti. Eden izmed blogerjev je zapisal, da je knjigo obvezno brati glasno zaradi njenega zvenenja besed, drsenja svile. Lahko bi mu pritrdila.
Okvir zgodbe je življenje Hervéja Joncourja, svilarja. Leta 1861 z ženo Hélène mirno živi v Lavilledieuju, v Franciji. Mirnega življenja je konec, ko epidemija pegaste kuge okuži vsa jajčeca sviloprejk po celi Evropi. Da bi rešil posel, Hervé od potuje na Japonsko po nova jajčeca sviloprejk. Hervé Joncour vodi odpravo, zaveda se, da bo potrebno kršiti zakone. Pred njim je dolga pot, polna nevarnosti in težav. Po svilnati poti potujejo s konji, vlakom, ladjo in peš. Iz kraja v kraj. Mimo bežijo mesta, dežele: Dunaj, Budimpešta, Kijev, ruske stepe Urala, Sibirije, končno Japonska. Tam najdejo prodajalca, bogatega Japonca. A Hervé se nepričakovano zaljubi. Njene oči ga uročijo. Vrača se domov s tovorom ličink k ženi, ki ga vsa v skrbeh doma nestrpno pričakuje. Sumničavo opazuje moža, ki se je spremenil. Vidi, da trpi, vendar tega možu ne izda. Hervé se večkrat vrača na Japonsko. V srcu ga razjeda krivda, hrepenenje po ljubljeni osebi je vse močnejše. V njem gori želja, da bi ponovno srečal skrivnostno dekle. Sčasoma pa se vse bolj zaveda, da je vse to le nostalgija po nečem, česar ne bo nikoli doživel. Nekega dne pa prejme pismo, napisano s črnim tušem in japonskimi pismenkami. Presenetljiv konec. Obrat, ki ga bralec nikakor ne pričakuje.
"Svila nas spet spomni, da je vredno živeti " je zapisano na zadnji platnici knjige. Priporočam jo vsem ne glede na spol, starost, vero ali rasno pripadnost. Zagotovljeni sta vam vsaj dve uri užitka. Če vas bo avtor navdušil, je v slovenščino prevedeno še nekaj del: Ocean, Devetsto, in Next.
Vale-Novak, 1997; 105 str.
Ni komentarjev:
Objavite komentar