"Edvard Bach (1886-1936) je bil angleški zdravnik, ki je iskal naravna zdravila, ki bi pozdravila prave vzroke bolezni, ne pa samo odpravljala simptome. Pravi vzroki bolezni so po Bachovem prepričanju negativna čustvena stanja, ki trajajo tako dolgo, da se odrazijo na telesu kot bolezen. Če človek nekonstruktivne vzorce obnašanja prepozna in jih nadomesti z ustreznejšimi, potem se bolezen ne pojavi, če pa se je že pojavila, izgine. Edward Bach je našel cvetove, ki pomagajo negativna čustvena stanja, kot so strah, sovraštvo, jeza, ljubosumnost, obup, malodušje ... preobraziti v bolj pozitivna: samozaupanje, ljubezen, sočutje, veselje, mir ... Zdravijo torej tam, kjer je bolezen nastala, in nimajo stranskih učinkov kot kemična zdravila.
Bachove kapljice uporabljajo mnogi širom po svetu za samozdravljenje, kot psihično pomoč ob siceršnjem medicinskem zdravljenju ali pa kot pomoč pri čustvenih težavah. Bachova cvetna terapija doživlja danes vrsto izpopolnitev, nadaljevanj in je navdahnila mnoge terapevte, da poskušajo sporočila Bachovih cvetov izraziti v najrazličnejših umetniških izrazih: plesnem, slikarskem, fotografskem, kiparskem ... Robert Dorsch, zdravnik in psihoterapevt iz Münchna, je sestavil zgodbo za vsak Bachov cvet. Njegove zgodbe nam pokažejo nekonstruktivne vzorce obnašanja in pot do preobrazbe. Dotaknejo se nas tam, kjer se obnašamo tako kot njihovi junaki, tako da lahko prepoznamo zmoto in jo popravimo. Pomagajo nam - podobno kot Bachovi cvetovi - spoznati, kako smo lahko notranje bolj mirni in izpolnjeni. Lahko jih beremo ali pripovedujemo naprej bližnjim, otrokom, prijateljem. Dr. Robert Dorsch jih uporablja v svoji psihoterapevtski praksi skupaj z Bachovimi kapljicami. Vendar niso namenjene samo strokovnjakom, ampak si lahko z njimi na preprost, blag in ustvarjalen način pomaga vsakdo.
Ob vsaki zgodbi je tudi slika cveta, o katerem zgodba pripoveduje, in na ta način se veliko bolj povežemo z njegovim sporočilom, kot če bi poznali le številko stekleničke Bachovih kapljic. Avtorju je uspelo ustvariti pristop do Bachovih cvetov, ki se ne razkrije predvsem po mentalni poti, ampak neposredno doseže človeško srce in dušo.
Zgodbam se lahko samo prepustite in uživate ob branju. Če pa jih želite povezati z Bachovo cvetno terapijo, so vam v pomoč Cvetni telegrami, ki na koncu knjige o vsakem cvetu v telegrafskem stilu povedo bistveno: kakšna je rastlina, tema zgodbe, nerešena in kasneje razrešena raven cveta, vzorec obnašanja in vodilni simptom ter učna naloga, ki stoji pred nami."
Vir in več preberi na : https://www.juliadoria.com/default.cfm?Jezik=Sl&Kat=040411&Artikel=2237
samozal. I. Roglič Kononenko, 2006; 234 str.
Ni komentarjev:
Objavite komentar