Kratko zgodovino časa je za širok krog bralcev napisal angleški astrofizik Stephen Hawking. Bila je na vrhu lestvice najbolj prodajanih knjig veliko dlje, kot katerakoli druga uspešnica. Kako je knjiga s podorčja kvantne fizike lahko bestseller ne morete verjeti, dokler je en preberete. Izšla je v sto izdajah v angleščini in bila prevedena v več kot trideset jezikov. Pri DMFA sta izšla tudi slovenska prevoda druge in tretje Hawkingove knjige za širok krog bralcev, Berilo h kratki zgodovini časa in zbirke sestavkov Črne luknje in otroška vesolja ter z barvnimi slikami bogata Ilustrirana Kratka zgodovina časa.
Kratka zgodovina časa spada na knjižno polico vsakega sodobnega intelektualca. V njem avtor razkriva skrivnosti ključnih vprašanj s področja teoretične fizike laičnemu bralcu. Stephen Hawking je eden od najvplivnejših mislecev našega časa, je postal prava intelektualna ikona. Poznan ni le po drznosti svojih idej, ampak tudi po jasnosti in bistrosti, s katero te ideje predstavlja svetu. V knjigi nas popelje do skrajnih meja teoretične fizike, kjer se resnica pogosteje zdi še bolj nenavadna kakor fikcija. Z izrazi, ki jih lahko razume tudi nestrokovnjak, razloži zakone, ki vladajo našemu vesolju. Profesor Hawking skuša odkriti sveti gral znanosti, izmikajočo se teorijo o vsem kar leži v srcu kozmosa. Popelje nas do skrajnih meja znanosti, dovoli nam opazovati eno od svojih najrazburljivejših pustolovščin. S svojo tipično živahnostjo nas povabi kot sopotnike na to nenavadno potovanje skozi prostor in čas. Knjižico je treba toplo priporočiti vsem, ki je še niso prebrali.
DMFA - založništvo, 2003;183 str.
Kratka zgodovina časa spada na knjižno polico vsakega sodobnega intelektualca. V njem avtor razkriva skrivnosti ključnih vprašanj s področja teoretične fizike laičnemu bralcu. Stephen Hawking je eden od najvplivnejših mislecev našega časa, je postal prava intelektualna ikona. Poznan ni le po drznosti svojih idej, ampak tudi po jasnosti in bistrosti, s katero te ideje predstavlja svetu. V knjigi nas popelje do skrajnih meja teoretične fizike, kjer se resnica pogosteje zdi še bolj nenavadna kakor fikcija. Z izrazi, ki jih lahko razume tudi nestrokovnjak, razloži zakone, ki vladajo našemu vesolju. Profesor Hawking skuša odkriti sveti gral znanosti, izmikajočo se teorijo o vsem kar leži v srcu kozmosa. Popelje nas do skrajnih meja znanosti, dovoli nam opazovati eno od svojih najrazburljivejših pustolovščin. S svojo tipično živahnostjo nas povabi kot sopotnike na to nenavadno potovanje skozi prostor in čas. Knjižico je treba toplo priporočiti vsem, ki je še niso prebrali.
DMFA - založništvo, 2003;183 str.
Ni komentarjev:
Objavite komentar