Roman Lolita je Nabokov končal poleti 1953 in leta 1955 je izšel pri pariški založbi Olympia, ker so ga štirje ameriški založniki zavrnili. Lolita je povzročila istočasno pravo eksplozijo groznih in sijajnih kritik. Odzivov sprva pravzaprav skoraj ni bilo, vse dokler ni pisatelj Graham Greene označil knjige kot eno izmed najboljših leta 1955. Dve leti je bila prepovedana v Franciji, v celoti pa je izšla na angleško govorečem območju šele pet let po nastanku. Leta 1958 je Lolita izšla pri ameriški založbi Putnam in v prvih treh tednih postala prodajna uspešnica brez spremljevalnih besa in ogorčenja, kakršna je doživela na stari celini. Razlogi se najverjetneje skrivajo v tem, da je najstniška seksualnost in delinkventnost zaradi popularnih filmov in glasbenih uspešnic, ki so ju tematizirali in nekritično idealizirali, že postala del ameriškega vsakdana.Roman je zbudil zanimanje režiserja Stanleyja Kubricka, da je leta 1958 pridobil avtorske pravice za snemanje filma in prosil Nabokova, naj pride v Hollywood in napiše scenarij. Med drugim si je v njem namenil tudi majhno vlogo mimoidočega, ki lovi metulje in ga Humbert in Lolita srečata na polju med prvim potovanjem. Kubrick se je tega scenarija bolj malo držal. Nekaj dni pred premiero filma (13. junija 1962) je Nabokov na zasebni projekciji ugotovil, da je Kubrick velik režiser, da je Lolita prvorazreden film s sijajnimi igralci in da je od njegovega scenarija uporabljen le kak iztrgan delček. Nad končnim izdelkom je bil sprva presenečen, hkrati pa potiho zelo zadovoljen. Avtorji filma so ga vseeno podpisali kot soustvarjalca scenarija in tako je bil Nabokov leta 1963 nominiran za oskarja za najboljšo filmsko adaptacijo. Leta 1997 je Adrian Lyne ponovno posnel film, po scenariju Stephena Schiffa. Vlogo Humberta Humberta je odigral Jeremy Irons, v Kubrickovi različici pa James Mason. Filmska upodobitev je dodatno poskrbela za razvpitost romana.
Lolita pripoveduje o prepovedani strasti glavnega junaka, sedemintridesetletnega Humberta Humberta, ki ga občutje nemira in bridek spomin na neizživeto najstniško ljubezen priženeta v Ameriko. Vendar pa tudi tu ne najde notranjega miru, usodno ga pretrese srečanje z dvanajstletno Dolores Haze, ki prebudi v njem silovit spomin na njegovo prezgodaj preminulo ljubico Annabello Leigh. Deklico preimenuje v Lolito in si izdela osvajalski načrt. Ena najbolj vznemirljivih zgodb dvajsetega stoletja in svetovna prodajna uspešnica, prevedena v številne jezike.
Lolita je zasidrana v naši podzavesti, temo poznamo, asociira na opolzkost, pohujšljivost … na seks in pedofilijo. In vendar je roman veliko več kot to.
Vir: http://www.mgl.si/p07lolita.html
Sanje, 2005; 383 str.
Ni komentarjev:
Objavite komentar