Douglas Adams se je rodil leta 1952 in preminul leta 2001. Najbolj ga poznamo kot avtorja Štoparskega vodnika po galaksiji, sicer pa je napisal nekaj znanstveno fantastično humorističnih romanov o detektivu Dirku Gentlyju, roman Titanik in Sestanek z davno pozabljenimi bogovi ter številne eseje. Govori se, da se je Adamsu ideja za Štoparski vodnik po galaksiji prvič utrnila nekega večera, ko je pijan ležal na travniku v bližini Salzburga, medtem ko je štopal po Evropi. Tej čenči navkljub, je le malo znano, da je Adams diplomiral iz književnosti na Oxfordu in da je v mladih letih med drugim sodeloval tudi z Monty Pythonovcem Grahamom Chapmanom. Kasneje se je zaposlil na BBC-ju kot eden od scenaristov pri znanstvenofantastični nanizanki Dr. Who, ki je bila v sedemdesetih letih zelo popularna. Opravljal je številne poklice. Nekoč je celo igral kitaro pri skupini Pink Floyd na nekem njegovem rojstnem dnevu . To je bilo svojevrstno darilo siceršnjega kitarista skupine Pink Floyd.Štoparski vodnik po galaksiji (v angleščini The Hitchhiker's Guide to the Galaxy; izdana 1979) je bila prva in najbolj znana knjiga Douglasa Adamsa iz serije petih knjig istoimenske zbirke. Knjiga je doživela neverjeten uspeh, z njo je avtor zaslovel čez noč, knjiga pa je postala ena izmed kultnih knjig znanstvene fantastike. Po njej je posnet tudi film z istoimenskim naslovom.
Roman je nastal po istoimenski radijski igri. Še danes si niso enotni, kaj naj bi roman pomenil oz. doprinesel v literarni teoriji, pomenil za življenje in vesolje. Mnenja se zelo razlikujejo. Za nekatere je roman nič manj kot sodobna biblija, ki se začenja tam, kjer se je prejšnja biblija končala, torej pri koncu sveta. Spet za druge je morda najboljši način kako preživeti kakšen dolgočasen deževen dan in se ob tem še krohotati. Za tretje je to klasično delo znanstvene fantastike. Čeprav roman sam sebe in znanstvene fantastike sploh ne jemlje tako resno. Za četrte je roman samo ena izmed najboljših satir vseh časov.
Trilogijo Štoparski vodnik po galaksiji sestavljajo sledeče knjige: Štoparski vodnik po galaksiji, Restavracija na koncu vesolja, O vesolju, življenju in sploh vsem, Zbogom in hvala za vse ribe ter, nekoliko kasneje napisana Pretežno neškodljiva.
To je zgodba, ki bi jo vsak pravi ljubitelj tako o znanstvene fantastike kot dobrega humorja kot književnosti nasploh preprosto moral poznati. Začne se nek četrtek, ko se Arthur Dent, povsem nepomemben primerek človeške vrste, ki dela na nekem zakotnem krajevnem radiu, zbudi z mačkom, za katerega niti ne ve, kje ga je dobil, pred vrati pa ga že čakajo buldožerji, ki naj bi po naročilu krajevnega sveta porušili njegovo hišo zato, da bi tam zgradili obvoznico. Vendar je vse to le začetek katastrofe, saj bodo istega dne Vogoni, ena izmed najbolj zornih vrst, ki naseljujejo vesolje, porušili planet Zemljo zato, da bi tam zgradili hiperprostorsko obvoznico. Arthur Dent na srečo pozna propadlega igralca Forda Prefecta, ki je v resnici dopisnik najbolj izčrpne knjige o vesolju, življenju in sploh o vsem, Štoparskega vodnika po galaksiji, knjige, ki nosi pomenljiv napis Samo brez panike. Ford Prefect z Betelgeze reši sebe in Arthurja z Zemlje ravno še v zadnjem hipu in Arthur tako postane eden od edinih dveh ljudi, ki sta preživela uničenje Zemlje. Drugi človek je nekoč njegova simpatija Trillian, ki križari po vesolju kot ljubica neustavljivega hiperpustolovca Zaphoda Beeblebroxa. Čistega brezveznika, ki si je dal montirati dodatno glavo in roko, zato da bi bil bolj kul. Ko se vsi štirje znajdejo na krovu iste ladje in spoznajo še paranoičnega robota Marvina, se njihove pustolovščine zares začnejo.
Tehniška založba Slovenije, 1988; 151 str.
Ni komentarjev:
Objavite komentar