Pri Mohorjevi družbi je v okviru izbranih del Janeza Jalna v četrti, zadnji knjigi Jalnovih izbranih spisov izšla trilogija Bobri. To je Jalnovo najobsežnejše prozno besedilo. Zgodba iz življenja davnih mostiščarjev na Ljubljanskem barju je nastajala v nenavadnih okoliščinah, saj jo je pisal med italijansko okupacijo Ljubljanske pokrajine, v času, ko je bil povsem odrezan od domačih krajev rodne Gorenjske, ki so jo zasedle nemške okupacijske sile. Delo si je zamislil v treh delih. V prvem delu z naslovom Sam je predstavil rodovno življenje barjanskih mostiščarjev, njihovo notranjo družbeno ureditev, medsebojne odnose, njihovo verovanje. Glavni junak je Ostrorogi Jelen, ki mu je oče po krivici kratil prvorojenstvo. Z izjemno samozavestno dejavnostjo in z jasnim ciljem, da si bo rodovno pravico priboril sam, se je spopadel s svojim očetom Brkatim Somom in polbratom Neokretnim Krapom. V svojih prizadevanjih je uspel, ko si je postavil svoje kolišče in tam zaživel neodvisno življenje z Jezerno Rožo. Drugi del z naslovom Rod pokaže uspešno življenje Ostrorogega Jelena, ki je postal vodilna rodovna oseba celotnega Velikega jezera in razširil svojo posest na jezerna obrežja. Vzpostavil je tudi trgovske poti daleč po Savi navzdol, končno pa se je z močnim spremstvom odpravil tudi do morja. Tretji del Vrh zaključuje pripoved o Ostrorogem Jelenu in njegovem rodu, ki je sledil naglim družbenim spremembam, razvoju, doživel srečanje z Argonavti, ki so se čez Barje pozneje prebili z ladji vred do morja. Glavnina rodu je opustila nekdanja bivališča na Velikem jezeru in postopoma prevzela nov način življenja. Nekdanji mostiščarji, z izjemo nekaterih rokodelcev, so postali poljedelci in se preselili na Dravsko polje.Trilogija Bobri pomeni enega izmed vrhov Jalnove pripovedne ustvarjalnosti, saj je v njej pokazal izjemno vživetost. Uspel je upodobiti zaokrožen ciklus življenja davne rodovne skupnosti. Zajel je vse ravni arhaičnega malega sveta nekdanjih mostiščarjev, tako da so v Jalnovem delu dobili najpopolnejšo besedno upodobitev, kar jih je dala slovenska književnost. Izoblikoval je značilen svoj pripovedni slog. Zelo priporočam.
Celjska Mohorjeva družba, 2006; 623 str.
Ni komentarjev:
Objavite komentar