V delu gre za resnično zgodbo o prebegu pod berlinskim zidom v času tako imenovane železne zavese. 14. septembra 1962, so skozi predor pod berlinskim zidom organizirali enega največjih spektakularnih prebegov iz Vzhodnega v Zahodni Berlin. Zid med V in Z Berlinom je ločil družine, ljubljene osebe, svobodo in ječo. Resnična zgodba opisuje nevarno delo mladih študentov, ki so se odločili pomagati prijateljem iz Vzhodnega Berlina. Prizori, ki si jih je v nagrajenem filmu družbe NBC lahko ogledal ves svet, so zadeli v živo. Tudi za vse tiste, ki so sodelovali pri tem podvigu, v katerem je prebegnilo največ ljudi, je bil to dan, ki ga ne bodo nikoli pozabili. Osovraženi zid, ki so ga porušili je simbolno končal etapo zgodovine polne terorja in nadzora. Berlinski zid je bila prepreka, dolga preko 150 km, ki je med letoma 1961 in 1989 delila vzhodni in zahodni Berlin.
Berlinski zid se je gradil v tajnosti. Gradila ga je NDR. V noči med 12. in 13. avgustom 1961 so začeli pripadniki vojske, policije in obmejne policije zapirati cestne povezave proti zahodu. Na mejnih prehodih so bile Sovjetske enote ves čas v bojni pripravljenosti in povezave med vzhodnim in zahodnim Berlinom so bile pretrgane. Več kot 15o km dolg berlinski zid je mesto razdelil na dva dela. Ko je bil zahodni Berlin popolnoma obkoljen, je postal otok sredi teritorija vzhodne Nemčije. Za nekaj časa se je vzpostavil zračni most do Z Berlina, ki je mesto z letali oskrboval z nujno potrebnimi surovinami za življenje v obkoljenem Z Berlinu. Zid je dopolnjeval še obsežen varovalni sistem (bodeča žica, jarki, rešeta, kontrolna vozila, opazovalni stolpi in vojaški psi), ki so ga skozi vsa leta nadgrajevali. Okoliške prebivalce so izselili in razstrelili bližnje cerkve, tako da je v premeru 100 metrov od zidu zevala praznina. V centru se je zid vlekel med drugimi neposredno mimo brandenburških vrat (nemško: Brandenburger Tor). Vzhodnonemški vojaki, ki so stražili mejo, so ukazali, da naj preprečijo vsak poskus pobega, tudi z ubojem. Tega so se tudi držali. V 28 letih obstoja zidu, je pri poskusih pobega umrlo najmanj 240 ljudi. Prvi je umrl 24-letni Günter Litfin, ki so ga avgusta 1961 v bližini Friedrichstrasse ob poskusu pobega ustrelili pripadniki policije. Najbolj odmeven je bil poskus pobega Petra Fechterja, ki je avgusta 1962 na očeh celotne javnosti izkrvavel do smrti. Zadnja smrtna žrtev je bil Chris Gueffroy februarja 1989.
Po ocenah se je na sodišču v NDR moralo zaradi poskusov pobega zagovarjati okrog 75.000 ljudi. Kazen za poskus pobega je bil največkrat dve leti zapora, če so obtoženci pri pobegu uporabljali orožje, pa je bila najmanjša kazen pet let zapora.
Vir: Wikipedija
Učila International, 2002; 166 str., [24] str. pril.
Ni komentarjev:
Objavite komentar