Pravo ime Georga Orwella je Eric Arthur Blair. Je angleški pisatelj, ki se je rodil 25. junija leta 1903 v Indiji angleškemu uradniku. Mati ga je pri enem letu starosti pripeljala v Anglijo. Bil je kraljevi štipendist, študiral je na kolidžu Eton. Po šolanju se je zaposlil kot policist v Burmi, vendar je službo pustil in se vrnil v Anglijo, ker je zasovražil imperializem. Svoj psevdonim je leta 1933 izbral po imenu tedanjega britanskega kralja, Jurija V. (sv. Jurij je tudi zaščitnik Anglije) in po reki Orwell v grofiji Suffolk, ki je bila ena pisateljevih najljubših krajev v domovini. V tem času je živel revno, včasih celo brez domovanja. Preživljal se je s priložnostnimi deli in kot učitelj. Udeležil se je španske državljanske vojne. Med drugo svetovno vojno je delal za BBC in se ob tem zavedal, da sodeluje pri ustvarjanju propagande, zato je dobro plačano delo opustil. Leta 1944 je dokončal svoj znani roman Živalska farma . Od dohodkov, ki mu jih je prineslo uspešno delo, je prvič v odrasli dobi udobno živel. Leta 1949 je izšel še roman 1984. Umrl je pri 46 letih za tuberkulozo, ki si jo je verjetno nakopal v letih revščine. Velik del zadnjih treh let življenja je preživel v bolnišnicah. Umrl je v leta 1950 v Londonu v Angliji. (vir: Wikipedija)
Orwell je bil v svojem času najbolj znan po novinarskem delu. Napisal je tudi številne eseje.
Dandanes Orwella najbolj poznamo kot romanopisca. Živalska farma je politična satira, alegorični prikaz skvaritve socialističnih idej za časa vladavine stalinizma v Rusiji. Knjiga se začne, ko stari merjasec Major (= Marx) živalim razodene vizijo svobodnih živalih, nič več naj ne bi bile sužnje izkoriščevalskega človeka. Živali na farmi se navdušijo nad idejo o lepi in srečni prihodnosti, ko bodo same svoj gospodar. Pod vodstvom prašičev, ki so najbolj inteligentni in prevzamejo vso iniciativo, izženejo lastnika kmeta Jonesa, ki jih samo izkorišča in jim ne pušča nobene svobode. Farmo preimenujejo v Živalsko, določijo himno, zastavo in ostale simbole ter 7 zapovedi - načel animalizma, katerega osnovna misel je bratstvo vseh živali. Državo vodijo prašiči, najinteligentnejše živali na farmi. Odločijo se za volitve med kandidatoma Debelinkom in Napoleonom. Čeprav je sprva vse kot v pravljici, si oblast kmalu nepošteno prisluži Napoleon in s psi izžene Debelinka, češ da jim samo škodi, pozneje ga tudi obtoži, da sabotira gradnjo mlina, ki ni nikoli dokončan. Postane tiran in začne spreminjati zapovedi, zdaj imajo največ pravic prašiči, ostale živali pa morajo trdo delati. Njegov sodelavec Minimus sestavi novo himno. Izmišlja si preteklost in laže živalim ter sodeluje z največjim sovražnikom živali - kmetom Jonesom. Farmo na koncu preimenuje nazaj v Graščinsko in ob kartanju se zabriše meja med ljudmi in prašiči, ki so med tem že začeli nositi frak in se postavili na zadnje noge.
Orwell je bil v svojem času najbolj znan po novinarskem delu. Napisal je tudi številne eseje.
Dandanes Orwella najbolj poznamo kot romanopisca. Živalska farma je politična satira, alegorični prikaz skvaritve socialističnih idej za časa vladavine stalinizma v Rusiji. Knjiga se začne, ko stari merjasec Major (= Marx) živalim razodene vizijo svobodnih živalih, nič več naj ne bi bile sužnje izkoriščevalskega človeka. Živali na farmi se navdušijo nad idejo o lepi in srečni prihodnosti, ko bodo same svoj gospodar. Pod vodstvom prašičev, ki so najbolj inteligentni in prevzamejo vso iniciativo, izženejo lastnika kmeta Jonesa, ki jih samo izkorišča in jim ne pušča nobene svobode. Farmo preimenujejo v Živalsko, določijo himno, zastavo in ostale simbole ter 7 zapovedi - načel animalizma, katerega osnovna misel je bratstvo vseh živali. Državo vodijo prašiči, najinteligentnejše živali na farmi. Odločijo se za volitve med kandidatoma Debelinkom in Napoleonom. Čeprav je sprva vse kot v pravljici, si oblast kmalu nepošteno prisluži Napoleon in s psi izžene Debelinka, češ da jim samo škodi, pozneje ga tudi obtoži, da sabotira gradnjo mlina, ki ni nikoli dokončan. Postane tiran in začne spreminjati zapovedi, zdaj imajo največ pravic prašiči, ostale živali pa morajo trdo delati. Njegov sodelavec Minimus sestavi novo himno. Izmišlja si preteklost in laže živalim ter sodeluje z največjim sovražnikom živali - kmetom Jonesom. Farmo na koncu preimenuje nazaj v Graščinsko in ob kartanju se zabriše meja med ljudmi in prašiči, ki so med tem že začeli nositi frak in se postavili na zadnje noge.
Orwell je posrečeno, s poosebitvijo živali, opisal vse značilnosti takih političnih sistemov. V bistvu je grozljivo, kako dobro je zadel poanto. Videti je, kako so neizobraženi sloji tisti, ki jih je najlaže prinesti naokoli - zmerom ostanejo na dnu izkoriščevalske lestvice, ne glede na sistem in gospodarja. Sprva so vsi enakopravni, nato pa prašiči prevzamejo oblast, eden od njih pa postane veliki vodja. Enakopravnost vse bolj izgineva, na koncu pa je tudi uradno več ni. Prašiči kmalu zasedejo vse vodstvene položaje in uvedejo nov red, poln pravil in navideznih institucij, ki naj bi delovale za splošno dobro. Ustanovljeni so komiteji, zveze, potekajo nenehna zasedanja živalskega sveta, podeljuje se medalje, napišejo se zakoni. Namen je dober, a vse bolj rabi kot orodje pisanja pravil in manipuliranja. Z živalmi Orwell utelesi posamezne organe takih družb: golobi so glasniki revolucije, psi so tajna, represivna policija, in tako dalje. Vse to vodi do položaja, kjer cilj (absolutna oblast) poveličuje sredstva. Toda živali imajo zaradi monopola prašičev sprane možgane in se sploh ne spominjajo več prvotnih idej revolucije ...
Orwell je sicer zanikal, da bi se roman nanašal na stalinizem, vendar vemo, da se je iz španske državljanske vojne vrnil kot protistalinist in protikomunist.
Po Wikipediji so živali zasnovane na resničnih osebah in sicer:
Prašiči
Napoleon - prašič, ki po uporu postane voditelj Živalske farme. Zasnovan na Stalinu, za vzdrževanje in vzpostavitev svojega režima uporablja vojsko devetih psov. Z njimi izžene svojega nasprotnika - Debelinka in straši druge živali. Postopoma iz animalizma ustvari totalitarizem in postane diktator. Animalizem povzema nauke marksizma.
Po Wikipediji so živali zasnovane na resničnih osebah in sicer:
Prašiči
Napoleon - prašič, ki po uporu postane voditelj Živalske farme. Zasnovan na Stalinu, za vzdrževanje in vzpostavitev svojega režima uporablja vojsko devetih psov. Z njimi izžene svojega nasprotnika - Debelinka in straši druge živali. Postopoma iz animalizma ustvari totalitarizem in postane diktator. Animalizem povzema nauke marksizma.
Debelinko - prašič, ki se bori proti Napoleonu. Predstavljal naj bi Leva Trockega, je čustven intelektualec in ima, za razliko od svojega nasprotnika, dobre namene. Pridobi si naklonjenost in glasove večine živali, toda izženejo ga Napoleonovi psi (Trocki je bil izgnan v Mehiko, kjer je bil umorjen). Medtem ko je Trocki v obeh Orwellovih delih, Živalski farmi in 1984 prikazan kot sočuten, ga je Orwell pravzaprav sovražil zaradi njegovih teženj k nacionalizmu.
Minimus - pesnik, ki piše pesmi o Napoleonu, predstavlja Stalinove občudovalce zunaj in znotraj ZSSR, npr. Maksim Gorki.
Stari major - zasnovan na Leninu in Marxu polni knjigo z navdihom. Je pozitiven lik, čeprav je trpel veliko manj od ostalih živali, ki ga spoštujejo zaradi njegove inteligence, starosti in izkušenosti. Orwell se je kot socialist strinjal z nekaterimi Marxovimi in Leninovimi načeli. Stari major alegorično prikazuje tudi moč govora, s katero navdihne živali. Stari major tudi ni bil žrtev bivšega režima in predstavlja mlade generacije, ki so sovražile režim, v katerem pravzaprav nikoli niso živele.
Cvilko - javni govornik, zasnovan na Vjačeslavu Mihajloviču Molotovu in ruskemu časopisu Pravda, obrača besede, da bi opravičil Napoleonova dejanja. Z njim je Orwell prikazal rabo političnega jezika, ki »po nepotrebnem otežujejo razumevanje, medejo in dizorientirajo poslušalce«. Če se kljub temu pojavijo nasprotne trditve, jih opomni, da se ob neupoštevanju pravil lahko vsak trenutek vrne gospod Jones.
Vir: Wikipedija
Tehniška založba Slovenije, 1982; 132 str.
Ni komentarjev:
Objavite komentar