Evgenij Zamjatin: MI

Jevgenij Ivanovič Zamjatin je ruski pisatelj, rojen leta 1884 v mestu Lebedjan, 320 km južno od Moskve. Njegov oče je bil pravoslavni duhovnik in učitelj, njegova mati pa glasbenica. Med letoma 1893 in 1896 je obiskoval lebedjansko gimnazijo. Leta 1902 z odliko končal gimnazijo v Voronežu. Tega leta je začel študirati ladjedelništvo v Sankt-Peterburgu. V tem času se je pridružil boljševikom. Med revolucijo so ga leta 1906 zaprli in ga izgnali nazaj v Lebedjan. Še istega leta se je protizakonito vrnil v Sankt-Peterburg, da bi dokončal študij. V tem času je nekaj časa živel na Finskem. Med študijem je spoznal svojo bodoče ženo Ljudmilo Nikolajevno Usovo (1883-1965). Diplomiral je leta 1908. Umrl je leta1937, v Parizu v Franciji.

Zamjatin je najbolj znan po svojem romanu Mi iz leta 1921. To je zgodba o antiutopični prihodnosti, ki je vplivala na dela Krasni novi svet (Brave New World) Aldousa Huxleyja, 1984 (Nineteen Eighty-Four) Georgea Orwella in Himna (Anthem) Ayne Randove.

Vir: Wikipedija

Napisal je tudi več kratkih zgodb v obliki pravljic. V njih je na satirični način grajal komunistično politično ureditev v Sovjetski zvezi. Žal je bil zelo malo prevajan slovenščino, morda tudi zaradi politične vsebine del.

Roman Mi se dogaja v prihodnosti, kjer imamo veliko Državo, ločeno z velikim zidom od drugega sveta, da se notranji svet ne bi okužil z zunanjim. Državljani Države niso ljudje, ampak komaj številke. Nimajo nobene zasebnosti, saj živijo v prozornih hišah, iz podobnega materiala kot je steklo. Vsi delajo ob istem času iste stvari, zato tako ali tako nimajo kaj dosti skrivati. Kakšna vrste sreča vlada v tem svetu, brez spontanosti, sestavljenem iz samih pravil? Domišljija je zanje bolezen, poezija mora biti in je v službi države, je uporabna javna služba. Vse življenje sledi strogemu urniku. Vsako jutro isti moment vstanejo milijoni iz postelje kot eden, gredo na delo, sedejo za mizo, dvignejo žlico k ustom.

Glavni junak dela Mi je D-503, pomemben matematik, zvest občudovalec vodje, srečen, da živi v takim časih, kjer je vsak posameznik del anonimne množice Mi. Srečni časi pa so izgubljeni takoj, ko se po nesreči zaljubi v številko, I-330, ki ima čudne ideje. Preko vprašanj in raziskovanj, se prebuja njegova duša, in nenadoma se D-530 ne čuti več del celote, Mi-ja, ne razume se, trpi, svet ni več tako preprost kot je parola: Vsi smo eno, ena država.

Zamjatin je obdelal v delu veliko tem: ljubezen, obsesijo, izdajo, svobodo, umetnost, poezijo, različne revolucije, kaos. Roman Mi spada med klasična dela, ki bi jih moral poznati vsak. Antiutopija nam pripoveduje, kaj bi se lahko zgodilo, a je daleč od idealnega stanja.

"Načelo transparentnosti je že zelo blizu idealom iz neke druge antiutopije, romana Mi Evgenija Zamjatina, kjer pomeni največjo srečo selitev v hišo s steklenimi stenami, skozi katere te vsi vidijo. In kakor se je moralnopolitična neoporečnost nekoč ugotavljala na podlagi na roke napisanega življenjepisa in karakteristike partijskega komiteja, tako se komercialna neoporečnost danes ugotavlja na podlagi CV-ja, pripravljenega v Wordovem templatu/v Wordovi šabloni, in reference kakega korporativnega tepca. Le da se "neoporečnost" sedaj imenuje "korektnost". (vir: http://www.mladina.si/tednik/200340/clanek/kul--literatura-dejan_novacic/ v Ljubiti Velikega brata ali Tony Blair in Osama Bin Laden sta si razdelila letošnjo Orwellovo nagrado za življenjsko delo.

Skratka, prebrite, če še niste.

Cankarjeva založba, 1988; 200 str.