Danilo Kiš se je rodil 22. februarja leta 1935 v Subotici (Vojvodina - Srbija) v osnovno šolo in gimnazijo je hodil na Madžarskem. Njegov oče je bil ujet leta 1944 v antisemitski raciji in odveden v taborišče, kjer je bil ubit tako kot tisoč drugih Židov. Družina je preko rdečega križa pobegnila v Cetinje, rojstni kraj Kiševe matere, v Črno goro. Tukaj je končal gimnazijo. 1954. leta se je vpisal na Filozofsko fakulteto v Beogradu, leta 1958. diplomiral iz splošne književnosti. Postal je prevajalec iz francoskega in madžarskega jezika. Živel je kot svobodni književnik in prevajalec. Vrsto let je delal kot lektor za srbski jezik in književnost v različnih mestih Francije. Za dopisnega člana Srbske akademije znanosti in umetnosti je bil izbran 1988. leta. Poslednja leta je živel kot profesionalni književnik v Parizu in Beogradu. Umrl je v Parizu 15. oktobra 1989.Enciklopedija mrtvih je poslednje popolno delo Danila Kiša. Je ena najboljših del je v u moderni svetovni književnosti. Gre za avtentično remek delo, fugo književnika Mozarta, pripovednika, esejista in prevajalca. Vsa njegova dela prežema avtopoetična predpostavka in njegova intelektualno-moralna drža. Je eden od najpomembnejših in najboljšega umetniško izpovednega avtorja v generaciji, ki se je v začetku 60-let zgledovala po svetovnih tokovih književnosti. Pečat njegovemu delu so vtisnili družinski spomni na holokavst 2. svetovne vojne in intenzivno osebno intelektualno doživljanje popolne oblasti rdeče ideologije. Kiš je na temo totalitarne pošasti dvajsetega stoletja ustvaril enega od najeminentnejših in najsugestivnejših opusov v evropski književnosti.
Objavil je romane Mansarda (1962), Psalm 44 (1962), Vrt, pepel (1965), Grobnica za Borisa Davidoviča (1976), Enciklopedija mrtvih (1983), dramo Elektra (1992), eseje Poetika (1972), Poetika, knjiga druga (1974), Življenje, literatura (1990), znamenito polemično knjigo Čas anatomije (1978), ter druge. Knjige Danila Kiša so prevedene v mnoge evropske jezike.
Vir:
Odlomek:
"Če ne moreš delovati v pogubni povezavi teh protislovnih sil in pesniških, se umakni. Zalivaj zelje na svojem vrtu, cvetlice pa goji samo na pokopališču. Kajti cvetlice so pogubne za dušo."..."Ko so je nagnil na brezno, se ni niti sam mogel upreti nečimrnemu zadovoljstvu to brezno napolniti s smislom."Iz tega izhaja en sam nov nauk, ki nam pregovorno dopoveduje, da se je nevarno nagibati nad tujo praznino, da bi iz prazne želje uzrli v njej, kakor na dnu vodnjaka, svoj obraz, kajti tudi to je napuh. Napuh nad napuhom."...Mladinska knjiga, 1987; 203 str. ; zbirka Kondor
Ni komentarjev:
Objavite komentar