Milan Kleč je pesnik, predvsem pa izviren pisatelj in dramatik. Rodil se je leta 1954 v Ljubljani, kjer je po končani gimnaziji nekaj časa poučeval, nato pa postal svobodni književnik.
Njegove pesniške knjige so Maroža (1976), Kresnice (1978), Nad dečki sije sonce (1979),Tavla (1981), Pesmi (1983; skupaj z Jašo Zlobcem), Parada (1987), Siva (1988), Radio (1991).
Pomemben del njegove ustvarjalnosti so novele in kratki romani: Briljantina (1985),Lasje (1986), Vrba (1988), Balanca (1990), Tatovi koles (1992), Ljubezen na prvi pogled (1992), Pokopališka ulica (1995), Fliper (1996), Prijatelj (1997), Dodatek Prijatelju (1998), Gremo vsi na literarni večer (1999), Dota (2000), Pingpong (2002), Plastika (2004), Demo (2005), Še vedno sam (2005), Srčno dober človek in zvest prijatelj (2005 –zbirka Kondor).
Je avtor skic Intimna srečanja s sodobniki (1994), pisal je še dramske igre Polka (1981), Dr. roman (1987), Vsega je kriva Marjana Deržaj & Nevarni Rick (1993), Xanax (1996) in kratke radijske igre. Obširen je tudi njeogv opus za otroke.
Prevajali so ga v srbščino, hrvaščino, angleščino, nemščino, italijanščino in ruščino.Prejel je nagrade zlata ptica (1982) in sedem sekretarjev SKOJA (1989) ter istega leta, 1989, tudi Župančičevo nagrado. V svojih delih rad poseže po absurdu in groteski.
Vir: http://www.studentskazalozba.si/si/avtor.asp?id_Avtor=756
Odlomek:
" Oprosti, oče.
Imel si popolnoma prav,
ko si mi pisalni stroj zaklenil.
Še bolj te občudujem,
ker si mi ga kasneje razbil.
Tisto, kar pišem
zares ni poezija,
Za te stvari si bom moral
izmisliti povsem drugo ime,
Nabaviti si bom moral tud
povsem drugačen stroj."
Cankarjeva založba, 1987; 86 str.
Ni komentarjev:
Objavite komentar