Avtorica knjige: Zgodbe ob kuhinjski mizi je napisala še eno knjigo, ki zdravi, celi ranjene duše. Je pravi balzam. Naslov Blagoslovi starega očeta je pod naslovila z Zgodbe o moči, zavetju in pripadanju. Knjiga je enostavno čudovita. Polna modrosti o življenju, ki jih je avtorica pridobila na podlagi lastnih izkušenj, ali pa so ji jih posredovali različni ljudje, njeni pacienti, ki jih je bolezen pripeljala k spoznanju njihove celosti, integritete in poslanstva, ki ga imajo v življenju. Bolezen je velika učiteljica, če ji hočemo prisluhniti. Najbrž nas je celo obiskala s tem namenom.ODLOMKI:
"Celjenje ni zajemalo le okrevanje telesa marveč tudi okrevanje duše..."Da bi odkrili pomen, nam ni treba živeti drugače; zadošča, da drugače gledamo na življenje. Mnogi že danes živimo bolj pomenljivo, kot se nam zdi. Ko skozi površinskost prodremo v bistveno, se na novo razodenejo že znane in celo vsakdanje stvari. Pomen lahko spremeni pogled nase in na svet. Ljudje, ki so se imeli za žrtve, mogoče presenečeno odkrijejo, da so junaki."... (str.29)...
"Neka ženska, ki je po prebolenem raku na novo zaživela, mi je povedala, da se je pred boleznijo vedno počutila prazno. "Zato sem morala imeti več in več stvari. Kar naprej sem jih kopičila, vse več knjig, in revij in časopisov, več in več ljudi, zaradi česar je vse skupaj postalo le slabše, kajti bolj kot sem kopičila, manj sem občutila. In ves čas sem mislila, da sem prazna, ker nimam dovolj. "... "Sedaj imam manj stvari in poznam manj ljudi, vendar sem manj prazna. Imeti in občutiti sta dve različni stvari. Imeti je pomenilo nikoli imeti dovolj."..."Mogoče zares imamo le toliko, kolikor imamo lahko radi."... (str.44-45)
..."....neki izvršni direktor, obolel za rakom, mi je dejal:" Vedno sem vedel, kaj je pomembno. Le da se mi je prej zdelo, da nimam pravice živeti skladno s tem."... (str.47)
"...Življenje vsebuje milino, ki daleč presega vse, česar bi se mogli domisliti. Nemara leži modrost v vedenju, kdaj je prav obsedeti in čakati, da se razgrne. Prenagljeno delovanje lahko vodi k nepomembnim rezultatom in, še pomembneje, lahko vas zapelje, da zaupamo sebi, namesto, da bi se naučili zaupati življenju."...(str.77)
..."Piše v svetem pismu, dedek?"sem nazadnje vprašala. "Ne, Nešama-le", je dejal, "piše v srcih ljudi." Ob pogledu na moj zmedeni obrazek mi je pojasnil, da lehaim pomeni, da je življenje sveto in vredno proslavljanja ne glede na to, kakšne težave prinaša in naj je še tako težko in boleče."Celo vino je sladko zato, da nas opomni, da je življenje samo po sebi blagoslov.""....(str.79)
..."Kot svetovalko rakavim bolnikom me je bilo sram, ker nisem mogla uokviriti svojega dela v bolj kognitiven okvir ali ponuditi teoretične osnove za svoje trditve. Danes me to ne muči več. Nekoč sem tudi verjela, da so stvari, ki jih je moč izraziti v številkah, resničnejše od onih, ki jih je je moč izreči le v besedah. Tudi tega ne verjamem več."...(str.93)...
..."Včasih verjamemo, da služimo na nek določen način, dejansko pa brezhibno služimo na povsem drugega."...Toda morda ni bil tam zato, da bi zdravil ljudi. Morda je bil tam, da nihče ne bi umrl, ne da bi kdo molil zanj. Morda je brezhibno služil slehernemu svojemu bolniku."... (str. 94)
..."...naj vsak večer kakih petnajst minut obnavljajo dogodek dneva, si postavijo tri vprašanja in napišejo odgovore v svoj dnevnik. Ta tri vprašanja so: Kaj me je danes presenetilo? Kaj me je danes ganilo ali se me dotaknilo? Kaj me je danes navdihnilo?"...(str. 118)
..."Izgubo lahko zacelimo z žalovanjem. Žal mnogi ne znajo žalovati in zaceliti svojih izgub. Zato stežka zberejo pogum, da bi polno sodelovali v življenju. Na neki globlji ravno niso pripravljeni odpreti srca ali biti navzoči, se navezati ali zbližati. Svojemu telesu zaupamo, da se zmore zaceliti, saj nam to dokazujejo milijarde let biološke revolucije...."..."Mnogi postanejo čustveno pasivni, ker ne vedo, da se tudi srce lahko zaceli."... (str.147)
...."Najpomembnejša stvar v materinem življenju je bila varnost. Patricia je počasi ugotovila, da v njenem ni. Njena mati je živela ozko in nesrečno življenje in Patricia mu je za las ušla. "Rachel," mi je rekla," če nosiš strah nekoga drugega in živiš po njegovih vrednotah, utegneš odkriti, da živiš njegovo življenje."...(str.159)
..."Kraji smrti so pogosto kraji večje celovitosti, časi, ko lahko odkrijemo, kaj je pomembno in tudi vrednost svoje ljubezni. Odnosi, poprej uliti v kamen, se omehčajo in prevzamejo pristnejšo obliko. Kljub bolečini izgube, so take spremembe pogosto trajne. Pričala sem tako globokim zaceljenjem, da sem se že vprašala, ali umiranje ni nekakšno dejanje služenja. Kadar koli kdo zbere pogum, da zaživi globlje in pogumneje kot prej, pa čeprav le za kratek čas, pridrži vrata vsakomur, ki bi mu rad sledil"...(str.170)
...."Dolgo je trajalo, preden sem spoznala, da vplivam na ljudi okoli sebe. Podobno kot mnogi ljudje, ki so v mladosti drugačni, sem dolga leta trpela zaradi plahosti in nerazvitega občutka o lastni vrednosti. Čeprav zase sploh ne, sem verjela, da sem nevidna za druge in da imata moja navzočnost ali odsotnost neznaten vpliv, če ga sploh imata. Sprva sploh nisem odgovarjala na pisna vabila ali telefonska sporočila. Včasih sem odšla z zabave, ne da bi komu kaj rekla, niti gostitelju ali gostiteljici ne. Kratko malo mi ni nikoli padlo na misel, da sploh kdo opazi, da nisem odgovorila ali da sem odšla. Da je komu mar. Leta pozneje sem osupla spoznala, da sem vsa tista leta veljala za vzvišeno in osorno. In da je moje vedenje pogosto prizadelo ljudi."... (str. 195)..."Spoznanje, da lahko vplivate na življenje, pomeni, da se zaupno in globoko poznate, da priznavate svojo pravo vrednost in moč, ne glede na vlogo, ki ste jo prevzeli, ali znanje, ki ste ga nemara pridobili. V skoraj vsaki vlogi lahko krepite ali slabite življenje okoli sebe. Domneva, da naša vloga ali znanje vsebujeta naravno sposobnost za dobro, tako da v njej ali z njim ne moremo nikomur škodovati, je še kako nevarna za druge. Ni vloge, ki bi nas odvezala odgovornosti, da prisluhnemo in se zavedamo življenja okoli sebe, življenja, ki se nas dotika."... str.198)
..."Naša družba ne spoštuje bolnih ali starih ali ranljivih. Prizadevamo si za neodvisnost, zadostnost in obvladovanje. V seganju za temi razmeroma novimi vrednotami postanemo nestrpni do človeške celovitosti ter prezirljivi do nemočnega in ranljivega v sebi in drugih. Zatajevanje obče ranljivosti je najhujša ovira za sočutje."... (str.207)
..."V priliki o treh slepcih in slonu prvi slepec, ki se oprime slonovega trobca, verjame, da je slon podoben kači, drugi, ki se dotakne njegove noge, verjame, da je podoben drevesu, tretji pa, ki se opre nanj, verjame, da spominja na zid. Vendar to ni zgodba, o slonih, marveč zgodba o slepoti."... (str.243)... Mogoče se v svetu skriva celost in je izkustvo ločenosti, ki povzroča toliko trpljenja, pravzaprav iluzija. Če je svet v resnici en sam velik slon, mogoče leži modrost v tem, da rahlo držiš svoj del in ljubiš, česar ne moreš razumeti. In da tu, v temi, pomagaš drugim."...(str.244)
..."Dolga leta sem se učila popravljati življenje, le da sem na koncu spoznala, da življenje ni strto. V vsakem bitju in stvari je skrito seme večje celosti. Življenju najbolje služimo tedaj, ko ga zalivamo in mu pomagamo rasti. Ko poslušamo, preden delujemo."... (str.247)
...Življenje lahko govori skozi vsakogar, skozi človeka, ki se ni nikoli izobraževal ali ki ne govori vašega jezika, skozi bolnika ali umirajočega, skozi otroka. Lahko govori povsem brez besed. O življenju sem se veliko naučila od ljudi, ki se nimajo za učitelje.
Mojstrski učitelji so redki. Preostali se še zmeraj učimo. Vsi v človeški obliki smo nedokončani. Vendar znajo nekateri tako dobro poslušati življenje, da slišijo neizmernost v vsem in tudi v vas. Učitelj je tisti, ki se je naučil poslušati življenje. Nekdo, ki zna dobro poslušati.
Vsak pravi učitelj je le prst. Mogoče bomo na koncu spoznali več, če ne bomo sledili svojim učiteljem, marveč tistemu, čemur sledijo oni. Od dobrega učitelja se lahko naučimo skrivnosti poslušanja, ne pa skrivnosti življenja. Poslušati bomo morali sami."...(str.248)..." Vse tehnike in namere vam sicer lahko pomagajo bolje prisluhniti nečemu v sebi in onstran sebe, modrost pa zahteva, da življenje izkusite." ...(str. 249)
..."Pogosto je najti več modrosti na robovih kot na sredini življenja. Smrtno nevarne bolezni lahko premešajo naše vrednote kot kupček kart. Včasih se karta, ki je bila večino našega življenja na dnu kupa, izkaže za najboljšo, za stvar, ki je v resnici pomembna. Potem ko sem leta in leta opazovala, kako ljudje razvrščajo svoje karte in igrajo z njimi v navzočnosti smrti, bi lahko rekla, da je vrhnja karta redko popolnost ali lastnina ali celo ponos. Najpogosteje je vrhnja karta ljubezen."... (str. 281-282)
..."Smrt zagotovo ni del ameriškega sloga. Woody Allen je ugotovitev pospremil z besedami: "V Ameriki dojemamo smrt, kakor da je dana na izbiro." Mnogi smo ujeti v divjo bitko z življenjem, vsiljujemo mu svoje želje in ga oblikujemo po ameriških sanjah. Zato ne preseneča, da družba, v kateri so se redki sploh pripravljeni postarati, včasih sprejema smrt kot socialni problem. Ko sem nekoč vprašala bolnico v zadnjih stadijih raka, kako se počuti, ker umira, mi je rekla, da jo "spravlja v zadrego.""... (str. 301)
..."Nekoč sem v knjigi o razvojni psihologiji prebrala, da odraslost lahko podelijo le starši. Tedaj nisem povsem razumela, kaj to pomeni. Mislim, da sedaj razumem. Gre za veljavo, kakršno nam podelijo le tisti, ki so nam dali življenje in nas poznali v celoti od začetka. Moč staršev, da podelijo tako veljavo, je še v visoki starosti nezmanjšana in meji na mistično."...( str.315)
...""Mojzesove sanje so bile, da bi bilo njegovo ljudstvo svobodno. Zato je bila njegova nagrada to, da ga je videl svobodnega. Ker je bil voditelj, so se njegove sanje razlikovale od sanj ljudstva, Nešama-le. Pravi voditelj deli sanje z Bogom."... (str.370)
..."Kaj pa obljubljena dežela, dedek? Kaj ni bila resnična? " "Da, bila je, Nešama-le, toda ljudem nikoli ni treba izbirati med suženjstvom in svobodo. Vedno moramo izbirati med suženjstvom in neznanim."... (str. 373)
..."Svoboda je danes enako strašljiva, kot je bila pred tisoč leti. Zahteva pripravljenost, da žrtvujemo, kar nam je najbolj domače za najbolj resnično. Da bi se osvobodili, moramo delovati iz svoje integritete in zaupati, včasih dolgo časa. Redki dosežejo obljubljeno deželo v enem samem dnevu."...(str. 375)
Ni komentarjev:
Objavite komentar