Nenad Veličković: SAHIB

Roman o ljubezenski zgodbi, ki ne vzdrži preizkušnje: "Odsotnost je za ljubezen to, kar je veter za ogenj. Ugasi majhnega in razplamti velikega." (Roger Bussy Rabutin)

Hkrati pa je ljubezenskega zgodba samo grob okvir za mozaik povojne Bosne, romana v pismih, ki jih piše z misije prevzeten Anglež=Sahib.

Nenad Veličković je opravil v enem delu z veliko tabuji, od homoseksulanosti do političnih perverzij oz. "perverzne politike velikih". Brez milosti. Brez slepomišenj. Kruto, polno sarkazma, cinizma in balkanskega humorja. Najbrž je humor tisti, ki je pomagal prebivalcem Sarajeva preživeti pekel.

ODLOMKI:
..."Joky,
hočeš, da ti pojasnim, kaj pomeni čudna mešanica intelektualcev, branjevcev in prevarantov?
Najprej intelektualci; pri nas je intlektualec tisti, ki pametno govori. Tukaj je moder, kdor pametno molči. Pri nas jokajo, ko se napijejo, tukaj jokajo, dokler se ne napijejo.
Torej, če intelektualcu vzameš malo izobrazbe in mu dodaš malo inteligence, dobiš branjevca. To je človek, ki si prizadeva izgledati pošteno, živi pa od prevar. Zdaj pa obrni zadevo: tisti, ki je videti kot lopov, živi pa od tistega, kar ti pošteno ukrade, je prevarant.
Tako, mešanica tega so lokalni politiki.
Volivci na njihove prejšnje zaporne kazni gledajo kot na strokovno izpopolnjevanje. Če dva kandidata za neko funkcijo izpolnjujeta enake pogoje, izvolijo tistega, ki je bil v zaporu. To, da verjamejo ljudem, ki so se šolali v zaporu, jim je najbrž ostalo od Tita." (str. 57-58)

..."Sakib me je vprašal, zakaj traja izdajanje vize dva meseca. In zakaj njegova žena sploh potrebuje vizo, če hoče obiskati sestro. Kot da je zločinka.
( Prepričan sem, da ni, ker tukaj zločinci brez težav dobijo potni list.)
Poskušal sem mu pojasniti.
Prvič, dlje ko traja proces izdajanja vize, več ljudi je zaposlenih. Zato je pri nas stopnja brezposelnosti nizka. Saj sem bil tudi jaz na takem delovnem mestu, preden sem prišel sem.
Drugič, viza ni dovoljenje za vstop v Evropo, temveč dovoljenje za izhod iz rezervata. " ( str. 76)

... "Tako sem se, od dela in napetosti utrujen kot pes, ob petih odpravil domov. Pred vhodom se je trlo ljudi. Najprej sem mislil, da so tiste ženske, ki so jim ubili može, spet zablokirale izhod, potem pa sem ugotovil, da je vse skupaj vendarle malo čudno in, kot se je izkazalo, veliko bolj resno. Mehanizem za odpiranje vrat se je pokvaril.
Prav neumen občutek: stojiš pred steklom (neverjetno čistim; če se ne bi že dvakrat zaletel vanj, bi mislil, da ga ni), zunaj prijetno toplo popoldne, ti pa ne moreš ven. Ker ni bil požar, nas varnostniki niso pustili k zasilnemu izhodu.
Sedemdeset ljudi , ki na določen način upravlja s to državo, je nemočno stalo pred vrati. Prvih petnajst minut se je vsem zdelo zabavno, vsi smo čakali, kdaj se bo pojavila skrita kamera, potem pa se nikomur več ni zdelo smešno.
Dežurna ekipa je potrebovala sedmintrideset minut, da je našla električarja ( ki bo že jutri ostal brez ID-ja) z orodjem za odpiranje vrat. Brez potrebe smo izgubili 2310 minut. Minute pa niso denar. Nikakor in z ničimer se jih ne da nadomestiti.
Ko sem to rekel svojemu šoferju, je odgovoril, da ljudje v Sarajevu vsak dan izgubijo milijone minut, vsakič, ko policija ustavi promet, da bi mi lahko odšli na letališče ali se vrnili od tam.
Rekel sem, da ti ljudje tako ali tako ne delajo nič resnega. " ( str. 91)

...." Zakaj prenašam tako predrznost?
Zato, dragi George, ker mi take ljudi zdravimo. Z dolarji lahko zamašiš vsaka usta. Naša misija tukaj je, da take, kot je Sakib naučimo, da so vredni toliko, kolikor so plačani, ne pa toliko, kolikor znajo in zmorejo. "( str. 93)

...." Zanje ( tudi Kolja je otrok socializma!) je filozof tisti, ki postavlja pametna vprašanja, ne pa tisti, ki daje pravilne ali vsaj koristne odgovore." ( str. 103)

..." Odpadi so zgodba zase. Končno sem dojel, zakaj so tukaj najpopularnješi avtomobili nemški golfi, čeprav so precenjeni in jih nabolj kradejo. Razlog? Vedno in povsod najdeš dele in povsod so neverjetno poceni! Od kod toliko poceni delov ? Iz ukradenih golfov.
Če pustiš na ulici odklenjen najnovješi rover, ga še pogledal ne bo nihče.
( Mogoče bojo otroci ukradli radio.)
Če pa pustiš deset let star golf , z alarmom in različnimi blokadami, nikoli ne veš, če ga boš še kdaj videl.
(Rabljen golf je tukaj najbolj prodajan avto vseh časov. Ko kupujejo avto, se ne vprašajo, kako dolgo ga bojo vozili, temveč koliko bojo dobili zanj, ko ga bojo prodajali.) " ( str. 104)

..." Vseeno pa vsi samo gledajo, kako te bojo ogoljufali. Enzo mi je pravil, kako je bilo na superviziji velike klavnice piščancev, za katero je arhitekt projektiral dve kupoli.
(Tukaj so arhitektom take perverzije, kot je kupola na klavnici dovoljene, ker so plačani zelo malo ali nič. Možno je pa tudi, da se arhitekti na fakulteti učijo projektirati samo kupole, ker gradijo predvsem cerkve in džamije.)
Izvajalec del je, seveda, postavil samo eno kupolo, ker projekt nima nobene veze z izvedbo. Projekt naredijo zaradi dovoljenja, objekte pa sezidajo tako, da prihranijo pri materialu.
Enzo ima torej projekt z dvema kupolama, pred sabo ima objekt z eno kupolo, ima poročilo, v katerem piše, da so materiala porabili za osem kupol.
No, a vidiš, kako neumni so, ko mislijo, da smo mi tako neumni. "(str. 113)

..."Če Ivor potrebuje novo natakarico, mu lahko pošljemo kakšno domačinko z diplomo. Kakšno, ki ima stanovanje, nima pa službe, in je oddala vlogo za izselitev. Delala bo dvakrat več in za dvakrat manjšo plačo.
Naši dve najboljši snažilki imata diplomo pedagoške akademije.
Zakaj čistita naša stranišča, namesto da bi delali v vrtcu?
Ker se število vrtcev zmanjšuje, število naših stranišč pa narašča.
To je odličen primer, koliko boljši je kapitalistični sistem, od socialističnega. Skrb za kapitalistične iztrebke se v tranzicijski družbi plača dvakrat več kot skrb za socialističnega otroka. Moja misija tukaj je, da jih na to navadim. " ( str. 120)

Več na http://www.nenadvelickovic.com/

Založba / *cf., 2005; 17 str. (Zbirka Kaif)