Knjiga ima podnaslov druga knjiga Gostačev. Ni nujno, da berete v tem zaporedju, najprej Gostače in potem Oče moje hčere. Knjigi sta sicer pisani časovno prva med vojno v Sarajevu in druga po vojni, ko strah za življenje popusti in ostanejo zelo banalne stvari, praznina v življenju, ker ni več adrenalina, ker ni napetosti, ker je prišla prihodnost, ki je razočarala. Ker je zakon ali veza po dvanajstih letih izgubila za moškega žar, seksualno napetost. Razpet med možno ali dejansko ljubico, ženo in otroka. Razpet med službo, ki nosi denar, a ubija kreativnost, izdaja ideale, se prodaja in svobodo, ki pomeni samoto. Edina svetla točka je hčerka. Med tisoč vprašanji in odgovori, je najbolj pravo: "Na kaj delujejo očki?" "Na poljubčke!"Knjiga je šibkejša kot ostale ( Gostači, Sahib), ne glede na to, da jo je avtor predelal in 2 leti po prvi izdaji ponovno izdal predelano oz. popravljeno. Mestoma se nit pripovedi preveč trga z raznimi miselnimi vložki, kliki, kar bralca včasih zmede, kateri zgodbi pravzaprav sem pravkar priča. Vsekakor pa je še vedno daleč nad pisateljskim povprečjem. Od Veličkovića pač veliko pričakujemo.
ODLOMKI:
...""Zakaj ne greš na pregled?"
Zato, ker se izogibam zdravnikov. Ali ti povedo kaj slabega ali rečejo tisto, kar že veš sam. Navajeni so te gledati kot embalažo za bolezen. " ( str. 18)
....
...""Kaj je to svoboda?"
"To je tisto, kar imaš, ko nimaš stanovanja in službe." "( str. 40)
....
....""Kaj je to moderno balet?"
"To je, kadar balerine manj hodijo po prstih in se več kotalijo po tleh.""( str.46)
....
....
..."Vse je slabo. Onesnažujemo svet. Kamorkoli se obrneš, so plakati, reklame, sporočila. Ljudem jemljemo spomine. Pogledam, kam sem hodil v šolo-namesto šole, reklama za cigarete. Pogledam, kje sem včasih stanoval, ne vidim nebotičnika, ker ga prekriva reklama za salamo. Namesto gozda, kjer sem nabiral zvončke in trobentice, je reklama za detergent. Kjer sem rabutal češnje, je narisan sok. Rad bi videl tisto, kar sem nekoč imel, moram pa gledati tisto, česar nikoli ne bom imel. " ( str. 48)
...
...""Zidarji so čakali, da se posuši malta, elektrikar je čakal zidarje, pleskar je čakal elektrikarje. Vodovodarjeva žena je čakala na porod. Na parketu so mešali malto, orodje so spirali v kadi, cigarete so ugašali na linoleju, po kuhinjskih omaricah so polili pivo.
" Ja, ampak bila so še naknadna dela. Opeka, štemanje, odstranjevanje oljen barve..."
" A tega nismo zapisali v meritvah in predračunu?"
" Nismo, na, poglej..."
Zamenjali so glavni ventil. Vgradili so še nekaj stikalnih plošč...Dvajset mark, petdeset mark, dvesto, tristo, petsto...
" Kaj bomo s podpultnim bojlerjem? Izavi pomivanja posode.
"Ne potrebujemo ga."
"Pazi na ženo. Ne gre, da bo pusodo pomivala z mrzlo vodo. "
Še dvesto mark, vizavi pomivanja posode.
"Tudi novi sifon sem ti kupil. Stari ni bil za nikamor. Naredili smo ti galvanizacijo.
Še pet mark. Malenkost.
" To, kar poka po ceveh-nekje je šla cev. Stari, hiša se ti pogreza. "
To mi reče po tem, ko je vzel denar.
"Kaj bomo z vtičnicami?
"V redu so te stare."
"Bile so, pred davnimi časi..."" ( str. 52)
....
....
..."Strast umira v ravnodušnosti. Ljubezen spreminja obraz in včasih ga je težko prepoznati. Kot zdaj, na obrazu te punčke, ki si s suhim malinovim jezikom zaman poskuša ovlažiti razpokane ustnice.." ( str. 64)
....
..."" Takrat je bila žalitev, če ti je kdo rekel gospod."
" Zakaj?"
"Ker je bila takrat sramota biti bogat. Tovariš Tito je, ko je bil mlajši, jemal bogatim in dajal revnim. "
"Kaj pa potem?"
"Potem je tudi sam obogatel in je nehal. Postal je kot vsaka druga oblast, začel je jemati revnim in dajati bogatim."" ( str. 66)
....
..."Tudi Andrić je imel prav, ko je napisal, da se lahko bolečina ozdravi samo z drugo bolečino, večjo. " ( str. 67)
....
... ""Mater, spet klamfe serješ. A misliš, da mora vsak, ki reklamira jogurt, jogurt tudi jesti?"
"Točno tako. Še bolje: samo tisti, ki jogurt jé, ga lahko reklamira. "" (str. 71)
....
..."Knjige so papirnate opeke. Škatel za mrtve misli. Za zamrznjene postrvi. Enkrat jih natisneš in takšne so za vedno. Gutenberg je zavrl književnost. Na spletu se lahko spreminja vsak dan! Mar to ni super, vse življenje pišeš eno knjigo?" ( str. 78)
....
..."Človeštvo se deli na praznoverne in polnoverne. Praznoverni so verjeli v čarovnice, polnoverni so jih sežigali. Polnoverni verjamejo, da je bog človeka ustvaril iz opice in ne verjamejo v magijo. praznoverni verjamejo v vse- v boga, v znanost, v magijo. Praznoverni ne verjamejo, da obstajajo naključja. Vse je z vsem povezan. Svet okoli nas je poln znamenj in kažipotov, treba se jih je samo naučiti prebrati. Božji zakoni so samo eno poglavje v veliki enciklopediji praznoverja." ( str. 100)
...
...."" A je takšen zakon?"
"Ja nepisani. Obstajata pisani in nepisani zakon. Pisani velja za teto, nepisani pa za audi. Kaj misliš, a se tisti policaj boji tete?"
" Očka, si pa res smešen! Da bi se policaj bal tete?"
" Seveda ne. Zato jo je tudi nagnal. Tistega, ki ima audija, pa se boji. In se zato dela, da ga en vidi. Če imaš dober avto, si lahko dovoliš vse. "" ( str. 105)
....
...""Očka, lulat me tišči."
Vedel sem! po kozarcu kokakole vsakega otroka tišči lulat. To j pravilo. Še druga pravila poznam: Bolj ko je stranišče oddaljeno, močneje otroka tišči. Večja ko je gneča na cesti, glasneje bo otrok to izrekel. " ( str. 106)
Založba Cf*, 2009; 189 str.
Ni komentarjev:
Objavite komentar