Avtor odlično pozna področje, o katerem piše. Roman je slogovno in jezikovno dovršen. Je pa seveda izredno kritičen tako do učiteljske srenje kot do pristojnih organov istega področja. Glavni junak ravnatelj "šolice" na vsakoletnem izobraževanju ravnateljev v Portorožu piše svoje izvirno delo o pedagogiki, v katerem hoče povedati vse najslabše, kar se mu je v karieri ravnatelja zgodilo: o starših, o učiteljicah, o inšpekcijah, o anonimkah, o represiji.Doživljanje življenja na vodstvenih mestih je najbrž zelo podobno. Če prebereš še Partljičevo Hvala vam bogovi, za te blodnje, lahko rečeš, da najbrž to ni literarna fikcija, ampak kruto dejstvo, da so javni zavodi na področju kulture in šolstva ene čisto navadne greznice.
preberi več
Ni komentarjev:
Objavite komentar