Eros: PSI

Roman o ljubezni in resnici. Nenavadna knjiga, ki vzbuja pozornost zaradi več razlogov. Na primer anonimnosti avtorja, samozaložbe z izjemno naklado 7777 (?) izvodov, ekstremno ceno 77 Evrov, promocijo. V ta namen narejena spletna stran www.psi.si . Največ pa pripomore k temu vsa skrivnostnost, ki spremlja knjigo. Ne nazadnje je zanimava zaradi nenavadne vsebine in poznavanje političnih razmer. Zaradi poglavja s predsednikom vlade in "kao" odkupa določenega števila knjig s strani enega izmed ministrstev, se po koluarjih namiguje, da je avtor politik ali pa njegov sin. Pozornost vzbuja z videzom, saj je knjiga premišljeno sestavljena iz črne in bele barve platnic in že po videzu spominja na simbol jing-jang. Srebrno obrezo, naslovno podobo. Del knjige je tiskan črno na beli podlagi, en del pa belo na črni podlagi. Knjiga ima celo srebrno zaščitno škatlo. Vsekakor je knjiga izredno domišljena tako vsebinsko kot oblikovno. Bolj kot jezik sam lahko občudujemo izdelano filozofijo in zasnovo zgodbe, ki je stkana iz 12 zgodb s prispodobami in glavne 13 zgodbe. Zelo drugačna knjiga. Več še na www.psi.si, kjer lahko knjigo kupite, morda pa vam jo celo podarijo.

ODLOMKI:
...""Ali iščeš kakšno posebno knjigo? " je Eros za svojim hrbtom zaslišal Veronikin glas. V njem je bilo čutiti negotovost. Zardela je v lica in Erosu se je zdelo, da ga najraje ne bi videla tukaj.
" Samo raziskujem. Ta polica je nekaj posebnega, knjige so drugačne."
"Te knjige niso za javnost."
"Zakaj ne?"
"Nevarne so in ljudje jih ne razumejo. Nekatere niso v skladu z vrednotami našega časa, zato ne spadajo v knjižnico. Drugih sploh ni mogoče razvrstiti po sistemu, ki ga imamo. "
"Ali niso ljudje zaradi tega prikrajšani?"
Veronika je ponovno zardela:
"Česar ne poznajo, ne pogrešajo. Poleg tega smo jim za veliko teh del naredili prevode, ki jih z navdušenjem prebirajo. "
"prevodi kot je tale?" se je začudil Eros in dvignil oslovsko kožo.
"Da, ta je med najbolj priljubljenimi."
"Saj je popolnoma zgrešen!""... ( str. 167)
...
"Umetnost dobre vzgoje je v pravem ravnotežju med pričakovanji, pohvalami in kaznovanjem."
"Kaznovanjem? se je začudil oče.
"Seveda, naši svetovi imajo meje. Potrebne so, ker živimo v skupnosti z drugimi. Vsak otrok mora spoznati, do kod seže njegov svet, in se naučiti spoštovanja drugih svetov. Kdor ne prestopi svoji meja, jih ne more poznati, in kdor jih prestopi, mora vedeti, da se je znašel na tujem ozemlju. Le tako lahko spozna, da je odgovoren za svoja dejanja in ima življenje ves čas v svojih rokah. Toda kazen mora biti pravična in otrok mora vedeti, da si jo je zaslužil. "...( str. 265)
...
"... Vem le, da je ozadje vseh naključij načrt, ozadje vseh načrtov pa naključje." ... (str. 270)
...
"...Odkril sem svojo naravo in spoznal, da vsi ne razmišljajo tako kot jaz. Spoznal sem zavist, ki je sam nikoli nisem občutil, in spregledal, da imam v resnici manj prijateljev, kot sem verjel. Pravi prijatelji ti privoščijo srečo in bodo naredili vse, da bi ti našel pot do nje. Nikoli ne bom razumel, kako so lahko nekateri našli zadovoljstvo v moji nesreči." ( str. 297)
...
"Torej je med ljubljenjem in občevanjem velika razlika?"
Seveda, pa še kakšna! Ko z nekom občuješ, v resnici uživaš v lastni predstavi o sebi - kako dober, privlačen, zaželen in uspešen si. Vendar to še ne pomeni, da si tega užitka tudi ne želiš. Pri ljubljenju pa predstavlja tvoj užitek hrepenenje po osebi, ki jo nosiš v svojem srcu. Ljubiš se lahko le s to osebo, medtem ko lahko občuješ z mnogimi." ... ( str. 300)
...
" Kaj pa Naključje še prezira, poleg zavisti?"
" Prezira vsako nasilje in krivico, jezo in maščevalnost, napuh in domišljavost, pohlep in požrešnost, nepoštenost in sebičnost, lenobo, pretirano tekmovalnost in celo obup!"
"Zakaj obup?"
"Ker tudi z obupom preziramo Naključje! Le kdor ne zaupa Naključju , je lahko obupan."
"Torej Naključje prezira in kaznuje vsakogar, ki išče svojo srečo tako, da jo krati drugim?"
"Da. Obupani so edini kaznovani zato, ker sreče sploh ne iščejo, " se je nasmehnil Filito.
"Jo pa kradejo drugim, saj je njihova sreča zagotovo povezana s srečo drugih!"
"Jaz bi rekel, da naključje kaznuje vsakogar, ki v svojem razmišljanju in dejanjih Naključje zanika." ... ( str. 312-313)
...
"Življenje pravi, da lahko pravo ljubezen spozna le tisti, ki sprejme svoj svet." ... ( str. 322)
...
"Resnic je toliko, kolikor je ljudi. Zato je pravo resnico težko prepoznati." ...( str. 381)
...
"Jaz da imam sovražnike? Kdo pa so? Saj ne poznam nikogar, ki bi mi želel slabo!" se je začudil Eros.
"Ljudje, ki ne sprejemajo svojega sveta. Ne vidiš jih, ker sam ne sovražiš. Skrivajo se za kulisami svojih namišljenih svetov..."... ( str 389)
...
"Praviš, da je šola življenja naša edina usoda. Pripoveduj mi o tem, kako sodiš in kakšen je smisel šole življenja."
"Smisel življenja je sreča. Zanjo ne potrebuješ drugega kot to, kar imaš, no ti treba biti drugje, kot si in tudi ne drugačen kot si. Na vsej zemlji ne boš našel človeka, ki ne bi mogel najti sreče, niti človeka, ki je ne bi mogel izgubiti. Pa vendar je resnično srečnih zelo malo. Edina po k sreči je šola življenja. Ljudi uči, kako je treba razmišljati in kaj narediti, da bi jo našli. Ne smemo jo iskati na račun drugih... Sreče ne najde, kdor išče spoštovanje, ampak tisti, ki spoštuje sebe in druge." ...( str.391)
...
"Instinkt je ustvarjalen,zato prepoznava v duhovitosti drugega svojo obliko inteligence... Prav zaradi svoje ustvarjalnosti pa lahko prepoznava tudi nevarnost, saj je zmožen povezati stvari in dogodke, ki jih drugi ne zmorejo, in zato svojo inteligenco povezuje z varnostjo...Drugi Emocio, hrepeni po spoznavanju, odkrivanju, druženju. Popolnost išče v skladnosti, v lepoti, in telesnih lastnostih. V resnici ga privlači vse, v čemer prepozna izboljšavo sebe. Zato stremi po lepoti, moči, položaju in ugledu... Tretji je Racio, najbolj analitičen in preudaren. Njegove predstave so daljnoviden in bolj koristoljubne. Hrepeni lahko po stvareh in materialnem bogastvu alo po znanju in razgledanosti. Privačijo ga ustroji, načrtnost in organiziranost..."...(str. 564)
...
"Zaljubljenost je le pričakovanje, lastna utvara o tujem svetu, ki ga želimo združiti s svojim, in nima nobene zveze z ljubeznijo. Ima pa zelo pomembno vlogo, saj bi brez tega ljudje le s težavo sprejeli povsem drugačne svetove, za katere se jim še sanjalo ni, da sploh obstajajo, ko pa smo doslej živeli v prepričanju, da obstaja le en svet... svet, v katerem živimo. ( str. 556)
...
..."Noben svet namreč ni popoln, in šele ko ugotovimo, da zmoremo tuji svet sprejeti v dobrem in slabem, z vso lepoto in vsemi pomakljivostmi, smo prirpavljeni ljubiti..."...(str. 566)
...
"Kdor renično ljubi, se nikoli ne ozira drugam, ne skače čez plot, ne pozna nezvestobe. In če se zgodi, da ga ljubljena oseba zapusti, bo tisti, ki jo je resnično sprejel v svoj svet, njen odhod dlje in težje preboleval, kot tisti, ki ga je spustil le do odra svojih kulis, kajti... pot iz gledališča je kratka, cesta iz sveta pa dolga in prašna..."... ( str. 569)
...
"Včasih moramo izgubiti celo to, česar nimamo, da bi lahko našli to, kar iščemo." ... (str. 691)