02. februar 2012

Pero Simić: Tito - skrivnost stoletja

Na temo Tita je bilo napisanih nemalo knjig, boljših in slabših. Pero Simić je marsikatero trditev dokumentiral z arhivskim gradivom, kar je nedvomno lastnost, ki govori knjigi v prid. Avtor je vešče pisanja, ki nas ne pusti ravnodušne. Nekatera dejstva so prav šokantna.
ODLOMKI:
...."V teh letih so, kot da hodijo na romanja, Jugoslavijo obiskovale številne delegacije zahodnih politikov, vojaških in kulturnih osebnosti, katerim so gostitelji prirejali bogate gostije in razkošen zabave. Ko je to to opazoval, je Titov tesni sodelavec Moša Pijade dejal, da na svetu obstajajo kapitalistične in socialistične države, pri nas pa "nastaja poseben tip socialistične gostinske države." ( str.265-266)
... "V devetdesetih letih prejšnjega stoletja je bilo objavljenih nekaj različnih podatkov o tem, koliko so ZDA in druge vodilne zahodne države vložile v vzdrževanje Titovega režima Po nekaterih podatkih naj bi šlo za skoraj sto, po drugih pa za 102 milijardi dolarjev po pariteti ameriške valute iz leta 1988.
Samo zaradi primerjave naj povemo, da je bil ta znesek trikrat večji od celotne vojne škode, ki jo je utrpela Jugoslavija v drugi svetovni vojni. " ( str. 268)
... " V teh letih je imel vsak peti tehnični in vsak četrti finančni ali komercialni direktor v Jugoslaviji dokončano samo osnovno šolo. V Več kot štirideset odstotkov direktorjev proizvodnih podjetij je končalo samo osnovno ali imelo nepopolno srednjo šolo, kar petinpetdeset odstotkov vseh zaposlenih pa je bilo priučenih in nekvalificiranih delavcev, uslužbencev z nižjo izobrazbo in pomožnega osebja. Samo šestdeset odstotkov inženirjev je delalo na ustreznih delovnih mestih; od vseh diplomiranih ekonomistov jih niti polovica ni delala v gospodarstvu, šestindevetdeset uslužbencev pa ni končalo srednje šole. Delež nekvalificiranih in polkvalificiranih delavcev v skupnem številu zaposlenih v jugoslovanskem gospodarstvu je bil 41,9 odstotka. Samo štirje odstotki zaposlenih v gospodarstvu so imeli visoko ali višjo strokovno izobrazbo, izven gospodarstva pa jih je bilo 27,3 odstotka. 12 ( vir. Neca Jovanov, Radnički štrajkovi u SFRJ, BG, 1979, str. 92,137,153,158; Slavko Goldstein, Prijedlog 85, ZG, 1985, str. 19-27.) ( citirano po Simić, str. 278).
... "Tako je družba, ki naj bi se vse bolj demokratizirala in v kateri se je vse bolj govorilo o samoupravljanju in demokraciji, kmalu znašla v položaju, ko je s hiperprodukcijo predpisov vse bolj ovirala svoje gospodarstvo, tako da je letna stopnja industrijske rasti z impresivnih 13 odstotkov v samo desetih letih padla na ničlo. ( str. 279)
... "Po končani podaljšani fazi nacionalnega romantizma, ki se je končala s pomiritvijo s Sovjeti, so mnogi jugoslovanski funkcionarji svoja moralna načela zamenjali za prostrane vile, zgrajene z državnim denarjem in izjemno ugodnimi krediti, do katerih navadni državljani niso bili upravičeni. Ta pojav se je tako zelo razmahnil, da je moral o tem julija 1962, potem ko je prejel serijo anonimnih pisem, razpravljati tudi Izvršni komite CK Jugoslavije.
Ugotovili so, da so desetine visokih funkcionarjev prišle do svojih veličastnih hiš in vil s pomočjo stanovanjskih kreditov, ki drugim niso bili dostopni, nekateri pa so za gradnjo svojih objektov uporabili kot neplačano delovno silo kar jugoslovanske kaznjence. Ob tem so seveda lastniki novih vil obdržali tudi svoja velika družbena stanovanja." ..." Ranković se je zavzemal, da se stvari razčistijo, Tito, da se s storilci "mirno pogovorijo v vodstvih", Kardelj , da se "celo zadevo obravnava čimbolj pazljivo", končno pa je Tito odločil, naj se vse prepusti republikam.To je bil signal, naj se afera prikrije." ( str. 279-280)
..." V modelu nedemokratične stranke, kakršno je vodil, večina praviloma ni mislila, pač pa se je posvečala svojim vodjem, monolitnost je pomenila, da ima tisti, ki je na vrhu partijske piramide, vselej prav. Ker pa tudi Tito kot vsi ostali smrtniki ni bil brez napak, je postajal razkorak med njegovo vzorno stalinistično preteklostjo in novo predstavo, ki jo je gradil o sebi in svoji nezmotljivosti, sčasoma vse večji. Izbira dejanj, s katerimi bi ta razkorak lahko zmanjšal, je bila skromna: ali se odreči ideje, da je imel vedno prav, ali pa spreminjati zgodovino partije in države, da bi dokazal, kako se nikoli o ničemer ni motil. Kot večina ljudi, ki jo, oblast daje moč in vliva samozavest, se je tudi Tito v že v prvih letih vladavine odločil za drugo. Zato so začeli "avtorizirati" tisoče zgodovinskih dokumentov, posebno tistih, ki so govorili o "črnih luknjah" iz novejše jugoslovanske preteklosti. Smisel avtorizacije je bil z naknadnim popravljanjem zgodovine idealizirati Tita in KPJ in pozabiti dogodke, ki niso pričali o njuni nezmotljivosti. Take dogodke je težko zamolčati, kot da jih sploh ni bilo. " ( str. 281)
..."Pri projektu idealiziranja Tita in njegove partije so bile angažirane cele skupine zgodovinarjev in celo zgodovinski inštituti. Osrednjo vlogo je imel Tito sam: pod krinko avtorizacije je osebno popravljal in v skladu z naknadnimi ugotovitvami dodelal celo tiste dokumente, ki so bili že objavljeni. Popravljene verzije so nato razglasili za originale." ( str.282)
..."Britanski igralec Richard Burton je priznal, da se je, ko je igral Tita v partizanskem filmu Sutjeska, počutil, kot bi bos hodil po trnju: "Igranje njegovega lika je bila zame moja najhujše vloga. Veste, igralcu je izjemno težko igrati lik nekega drugega igralca." ( str. 337)...
..." Večina držav je enoten gospodarski prostor, Jugoslavija pa je bila tako razdeljena in razcepljena, da je lažje sodelovala z državami na drugih kontinentih kot pa republike med seboj.
Tu so državno lastnino imenovali - družbena, taboriščem za drugače misleče so rekli. centri za družbeno koristno delo, kmetje so bili-individualni kmetijski proizvajalci, podjetja - organizacije združenega dela, emigrantje- delavci na začasnem delu v tujini, razbijanje države pa se je imenovalo- decentralizacija." ..." Ko se vse sešteje, se bo Tita zgodovina spominjala kot izjemno uspešnega kontroverznega politika, pa tudi kot slabega državnika, saj je njegovo življenjsko delo razpadlo le nekaj let po njegovem odhodu. In da je po sistemu negativne selekcije za svoje naslednike pustil ljudi skromne pameti in velike nečimrnosti, ki jih je na površini obdržala samo poslušnost. "(str. 374-375)
..." Najbolj in najdlje je bil oblastiželjnež in uživač, zbiralec najvišjih partijskih in državnih funkcij, brezštevilnih priznanj in časti, ves čas obseden s samim seboj in svojim fizičnim izgledom, pompom in slavo, velik ženskar in spletkar, inteligenten manipulator, instinktivno buden in sumničav do vsega in vsakega, ki bi se mi lahko samo približal, kaj šele, da bi mu bil enak."..."Bil je vladar, na katerega so se ne glede na to, kakšno politiko so zastopali, sklicevali vsi njegovi nasledniki. In pri tem so trdili, da gredo samo oni po Titovi poti. On pa se je predvsem ukvarjal sam s sabo. In mojstrsko je uspeval pri tem, čemer se je posvetil.
Ta čarovnija je trajala, dokler jo je potreboval, do konca njegovega življenja.
Njegovo življenjsko delo je on sam." ( str. 377- 378)

Orbis, 2009; 391 str.

Ni komentarjev: