25. maj 2012

Joseph Campbell: MITI, PO KATERIH ŽIVIMO

Zanimivi pogledi na mitologijo, iskanje skupnih imenovalcev različnih mitologij in inovativnim pristopom.

ODLOMKI: " Vključujemo tako preteklost- svoje raznolike preteklosti kot prihodnost, ki je že tu , kot je hrast v želodu. Zavedati se tega in izkušati vse to, pomeni živeti v čudovitih sanjah."  ( str. 161)

..."Ramakrišna je rad pripovedoval priljubljeno indijsko legendo, s katero je ponazoril, kako je težko ohranjati v umu dvoje zavestnih ravni hkrati, raven mnogoterosti in raven transcendence. Govori o mladem učencu, ki mu je guru pravkar pomagal uvideti, da je v bistvu poistoveten z močjo, ki jo podpira vesolje in jo teološka misel pooseblja z  "Bogom". Mladenič, globoko ganjen in ves vznesen v občutku enosti z Gospodarjem ali Bitjem vesolja, je odšel v stanju popolne zatopljenosti, in ko je vtem stanju prehodil vas in stopil na cesto za njo, je zagledal, da mu prihaja nasproti velik slon z nosilnico na hrbtu in gonjačem, ki je jezdil- kot je v navadi- visoko na njegovem vratu. Mladi kandidat za svetnika, ki je meditiral ob trditvi: "Jaz sem Bog, vse stvari so bog," je ob pogledu na mogočnega slona, ki se mu je bližal, dodal še očiten sklep: "Tudi slon je Bog. " Žival s kraguljčki, ki so zvončkljali v veličastnem ritmu njenih veličastnih korakov, se je vztrajno bližala in gonjač je začel vpiti: "Umakni se! Umakni se, tepec! Umakni se!" Mladenič je v svoji zamaknjenosti še naprej ponavljal: "Jaz se Bog, ta slon je Bog, " in ko je zaslišal gonjačevo vpitje, je dodal: " Naj bi se bog bal boga? Naj bi se Bog umikal Bogu?" Slon se je neustavljivo bližal z gonjačem, ki je nad njegovo glavo še naprej vpil na mladeniča, naj se umakne, ta pa se je v nemoteni meditaciji  in transcendentnem uvidu ostajal na svoji strani ceste, dokler ni napočil trenutek resnice in je slon preprosto ovil svoj veliki trobec okoli norca in ga zalučal s ceste.
     Telesno pretresen in duhovno osupel je mladenič pristal kot kup nesreče, niti ne dosti opraskan, a povsem izgubljen, Vstal  je in ne da bi poravnal svoja oblačila, se je ves pomečkan vrnil k svojemu guruju in zahteval pojasnilo.  "Rekel si mi," je dejal, ko je vse razložil,  " rekel si mi, da sem Bog." "Da, " je odgovoril guru, "Bog si.""Rekel si mi, da so vse stvari Bog. " "Da," je ponovil guru, "vse stvari so Bog.""Tisti slon je bil torej Bog?" "Rese je. Tisti slon je bil Bog. Toda zakaj nisi prisluhnil glasu Boga, ki je vpil s slonove glave, da se umakni?" ( str. 163-164)

...Med najčudovitejše podobe ljubezni spada perzijska- mistična perzijska predstavitev satana, ki je najvdaneje ljubil  Boga. Gotovo ste slišali za legendo o tem, kako je Bog ustvaril angele in ukazal, da morajo častiti samo njega, nato pa, ko je ustvaril človeka, jim je ukazal, naj se spoštljivo poklonijo temu njegovemu najplemenitejšem delu. Lucifer ga je zavrnil- zaradi svojega ponosa, pravi legenda. Kakorkoli že, po muslimanski razlagi ga je zavrnil zato, ker ga je tako močno in globoko ljubil ter oboževal, da se ni mogel prikloniti pred komerkoli ali čemerkoli drugim. In zato je bil, vržen v pekel, obsojen,  da večno živi v njem, ločen od svoje ljubezni." ( str. 167- 168)

...Starogrška zamisel o Ljubezni kot najstarejšem od bogov se v Indiji  ujema s starim mitom iz Brihadaranjaka upanišad o prvotnem bitju kot brezimni, brezoblični gmoti, ki najprej ni vedelo zase, nato pa je pomislilo, "jaz", aham, in se nemudoma prestrašilo, da bi bil "se", ki ga je imelo v umu, lahko pokončan. Zato je umovalo: "Ker sem vse, kar obstaja, česa naj bi se bal?" in pomislilo: "Želim si drugega!" Napihnilo se je in se razklalo, postalo dvoje, moški in ženska, izvirna dvojica, iz katere so nastala vsa bitja na svetu. Ko je bilo vse ustvarjeno, se je moški ozrl okoli sebe, videl svet, ki ga je ustvaril, pomislil in rekel;  "Vse to sem jaz!"  ( str. 169)

..."In v poznejšem obdobju je znan primer že prej omenjene zaskrbljene ženske, ki je rekla hindujskemu svetniku in modrecu Ramakrišni: " O, učitelj, zdi se mi, da se ne ljubim Boga. " Vprašal jo je: "Torej ni ničesar, kar  bi ljubila?" Odgovorila mu je: "Malega nečaka." In rekel ji je: "Tu je tvoja ljubezen in služenje Bogu, v tvoji ljubezni in služenju temu otroku." ( str. 171)

Nova Gorica: Eno, 2007; 301 str.


Ni komentarjev: