Vesna Milek je tankočutno naslikala z besedami portret Borisa Cavazze. Vredno branja.več o knjigi
ODLOMEK:
... "V tistem času sem se spraševal, zakaj moramo živeti življenje, nevredno človeka. Zakaj prav mi= Kdo je kriv?
Šel sem v cerkvico nedaleč stran od Duoma, bila je temna zapuščena cerkev, dišalo je po ugasnjenih svečah.padel sem na kolena in prosil, iskal odgovor. Odgovora ni bilo. Hodil sem po temnih ulicah mojega mesta in klical Boga.
Bo, če si, kako to, da nas pustiš v tej revščini? Kako, da ne vidiš tega? Nič takega si ne želimo, samo tega, a z mamo ne bi bila lačna. Da bi živela normalno. Samo da ne bi bila lačna. Takrat po vojnije Italija doživljala razcvet. Spodbujali so potrošništvo, zaposlitev je bila skoraj stoodstotna, Mi pa tako, iz rok v usta.
In sem molil in prosil, poskušal razumeti. nekako sem hotel vzpostaviti stik z Bogom. Da bi mi prisluhnil, kot prijatelj prijatelju. Pa Bog ni odgovarjal in ni slišal. Ne takoj. Tega sem se naučil: Bog ne odgovori takoj. Bog odgovorim ko pozabiš na to, za kar si prosil. " ( str. 42)
Študentska založba, 2011, 261 str.
Ni komentarjev:
Objavite komentar