16. januar 2013

Borut Golob: SMREKA BUKEV LIPA KRIŽ :domačijska povest z motorno žago in srečnim koncem


Komentar o vsebini knjige neznanega avtorja:
"Teden dni je dovolj časa. Daljše opisovanje slovenske patološkosti je prenevarno. Domačijska povest z motorno žago zagotovo ne nadaljuje tradicije slovenskega samomorilskega pripovedništva. SMREKA BUKEV LIPA KRIŽ je groteska, v kateri se avtor izdatno zajebava, vendar to počne smrtno resno. Krištof poskuša v enem tednu z motorno žago urediti svet. Dr. Trobevšek bi rad nadomestil pomanjkanje življenjskih vtisov. Lidija pragmatično ureja svoje enostavne in prijetne potrebe. Duhovi v krošnjah dreves ostajajo neobčutljivi za posvetne zdrahe. Liki, ki se v povesti sprehodijo od ponedeljka do nedelje, doživijo vse ali nič, občudujejo lepoto, zaničujejo pregrešnost in ne vedo natančno, kaj je lepo in kaj pregrešno. Domačim živalim in divjim zverem je medtem vse jasno. Vsem, ki se zavedate, kje živimo, ali pa bi si to želeli: tu je strupena komedija – podalpska komedija s slogom. In prvenec, kakršnega smo čakali."

ODLOMEK:
..."Krištof je nato zbrane nagovoril z vprašanjem, kaj naj stori z Marjaninim truplom. Naj ga razstavi na parah v domači hiši ali pa odnese v mrliško vežico.
     Štefu se je ležanje na parah zdelo neprimerno in nesodobno. Celo nehigienično.
     Na parah niso razstavljali pokojnikov že nekaj desetletij.
     Pokojnik se na parah rahlo usmradi.
     Otroci, ki vidijo pokojnika na parah, ponoči ne morejo spati in ščijejo v posteljo.
     Krištof, ki ga je katehet nekoč učil ljubezni do bližnjega, je pomislil na pare zaradi Marjaninega značaja, ki je bil zgodovinski značaj.
     Marjana ni živela v sedanjosti. Bila je eksponat preteklih časov.
     Krištofu so se pare zdele primerne.
     Ostali so param nasprotovali. Ob parah mora nekdo ves čas bedeti, da se pokojniku ne bi kaj zgodilo.
     Misel, da bi do pogreba morali izmenično sedeti poleg  mrtve Marjane, se je vaščanom upirala.
     Obenem jih je bilo strah, da se Marjana premisli in vstane od  mrtvih.
     To se je v zgodovine že enkrat zgodilo.
     Posledice so bile krvave.
     Štef je Krištofa odločno prepričeval, naj Marjano odnese v mrliško vežico.
     Tam bo imela zaslužen mir in ne bo mogla skrivaj pobegniti, ker je vežica ponoči zaklenjena.
      Vaščani so potrdili Štefov predlog. Predlagali so še, naj bo vežica zaklenjena tudi podnevi."... ( str. 89)

..." Pogreb je imenitna zadeva. Tako pestre ponudbe raznoraznih družbenih dejavnosti ne ponuja nobena druga prireditev.
     Pogreb zadovolji celoten človeški čustveni spekter. Na pogrebu lahko človek zdrsne v brezno brezupa ob začetku ceremonije in konča v višavah zanosa ob koncu sedmine.
    Pogrebi so bistveno spektakularnejši od športnih dogodkov, tako da ni jasno, zakaj jih človek ne more spremljati v neposrednih televizijskih prenosih.
   Pogrebi združujejo nezdružljivo: mrtve in živem vesele in žalostne, modre, rdeče, pijane , štirinožne, lesne, plastične, skregane. Moške in ženske." ... ( str. 123)

Modrijan, 2009; (Bralec), 155 str.

Ni komentarjev: