16. januar 2013


Martin Fahrner: STEINER ALI KAJ SMO POČELI
ODLOMEK: 
… » Mislil sem, da ljubezen spremeni človeka sam po sebi. Kadar gre res za ljubezen, niso mogočo nobeni nesporazumi ali nesoglasja. Tedaj nisem slutil, da pri pravi ljubezni človek ne pobegne niti tedaj, ko pride do nesporazumov in nesoglasij, temveč stisne zobe in težave skupaj z drugim premaguje, uči se biti odprt in povedati, kaj mu leži na duši, uči se, da drugi tega ne bo zlorabil. Odkrije, da ima tudi drugi v nečem prav, in se začne učiti obvladovanja in premagovanja… in potem naenkrat ugotovi, da se je spremenil in da ima pri tem resnično ljubezen prste vmes.«… ( str. 114)
 
…Vse je bilo enako kot nekoč., železniška postaja je bila enaka, tudi ploščad vagona, na katerem sva nekoč stala, tudi moje so bile še vedno enako močne, ampak manjkalo mi je poguma. In kdor nima poguma, je lahko še bolj močan, pa vseeno ni pripravljen na let. Nisem bil pripravljen na let, to je vse. In Lucija je izginila za vedno.«… (str. 118)

MK, 2005; (zbirka Roman), 218 str. 

Ni komentarjev: