Odlična knjiga, ki vam bo razkrila drugačen pogled na čas. Od znanstvenih ugotovitev, zakaj nam čas v mladosti teče počasneje kot v starosti, pa do stresa, ki postaja "statusna" bolezen našega časa.ODLOMKI:
...""Čas je snov, iz katere je stkano življenje," je napisal ameriški izumitelj in državnik Benjamin Franklin. Toda , ali je las našega življenja res istoveten temu, kar nam lažejo ure?"... ( str. 12)
...Od vsega, kar vemo o časi doslej, nam je najbližja izkušnja ta, da nam ga vedno primanjkuje. To je prav čudno, saj ga imamo.če ga merimo v urah in letih, neprimerno več, kakor so ga imeli naši predniki kdajkoli prej. Prav tako se tudi nobena generacija pred nami ni mogla pohvaliti s toliko prostega časa in tako dolgo življenjsko dobo. Kljub temu navaja več kot tretjina Nemcev (zahodnih Evropejcev?), da trpijo za pomanjkanjem časa. In z vsako raziskavo javnega mnenja se delež tovrstnih trditev povečuje.
Podatki so zastrašujoči, če jih vzporejamo z novejšimi izsledi na področju nevrobiologije: občutek, da smo nenehno pod pritiskom, pomeni stres. Kronični stres ima lahko trajne posledice na možgane, škoduje zdravju in znižuje pričakovano življenjsko dobo. "... (str. 13) .
..." "Največ lasa izgubljamo ob misli, kako bi čas pridobili", je nekoč dejal Nobelov nagrajenec John Steinbeck. " (str. 203)
..." Končno si stres razlagamo tako, da "imamo tako malo časa". To je usodna zmota. Kajti dejansko je prav nasprotno: nismo pod stresom, ker nimamo časa. Temveč nimamo časa, ker smo pod stresom. "... ( str. 220)
..." Kdor ne more odločati o lastni izrabi časa, prej umre. Če smo se prisiljeni brezpogojno prilagajati nekemu tujemu ritmu, se počutimo nemočne. In to pomanjkanje nadzora sproža stresno reakcijo. Temu se pridružujejo še rituali podjarmljenja, in eden najbolj priljubljenih med njimi je prav odločanje o času drugih ljudi. Vsakdo, ki je že delal v kakšni pisarni, pozna stavke, kakor so: "Gospod ta in ta, ali bi lahko...", kar pomeni, da mora pustiti vse ostalo in se pri priči odzvati na napotilo svojega nadrejenega. Ko pa obratno želi podrejeni kaj od nadrejenega, mora prositi tajnico za termin. Večja je med ljudmi razdalja na družbeni lestvici, daljša je navadno čakalna doba. Kdor lahko odloča o našem času, nam morda nehote daje vedeti, kdo je gospodar. "...Pomanjkanja nadzora je tisti dejavnik, s katerim je mogoče razložiti tudi, zakaj se vedno več ljudi pritožuje zaradi stalnega stresa, čeprav imamo v povprečju več prostega časa kakor prej. Več ljudi kot kdajkoli prej trpi zaradi tega, ker morajo biti vedno na razpolago - ali vsaj mislijo, da utegne kdo to od njih pričakovati.Dosegljivi smo vedno ob vsakem času, Kdor ni dosegljiv, se boji za naklonjenost svojega direktorja, strank, včasih celo svojih prijateljev. Tako številni ljudje mobilni telefon in internet doživljajo kot napredek na račun svoje svobode in svobodnega odločanja. ( str. 222-223)
..."" Vsi so trpeli zaradi strahu, da jim bo zmanjkalo časa za vse, niso pa vedeli, da imeti čas ne pomeni ničesar drugega, kakor ne imeti časa za vse." ... (str. 246, op. iz dela Robert Musil: Mož brez posebnosti)
Preberi več
Obzorja, 2009; 339 str.
Ni komentarjev:
Objavite komentar