ODLOMKI:..." Senca je del vas, za katerega ne veste, da je tam. Toda vaši prijatelji ga vidijo in je tudi razlog, da nekaterim ljudem ne ugajate. Senca ste vi, kakršni bi lahko bili, tisti vidik vas,ki bi lahko bil, ko bi si dopustili uresničiti svoje nesprejemljive možnosti." ....( str. 89)
..."Med arhetipi se senca prva spremeni v grožnjo. Je tisto. kar tlačite, in zaradi tlačenja ste sposobni živeti tak, kot družba zahteva od vas. ( str. 94-95)
..."Jung je verjel, da je treba zavreči vse projekcije. Da ne istovetite žensk, ki jih spoznate, s svojo projekcijo anime. Da se ne istovetite s svojo projekcijo persone. Da se rešite vseh projekcij in idealov. To je, kar je Jung menil z individualizacuijo. Posameznika, ki se poistoveti s persono, imenuje osebnost mana. mi mu bomo rekli pomembnež. To je oseba, ki je le vloga, ki jo igra. Oseba te vrste nikoli ne razvije svojega značaja. Ostaja preprosto maska, in ko njene moči pešajo,- ko dela napake in podobno-, se vse bolj boji sebe in se vse bolj napreza, da bi obdržala masko. Nato rpide do ločitve med persno in sebstvom, kar prisili senco, da zdrkne še globlje v brezno.
Senco morate sprejeti, usvojiti. Ni treba, da učinkujete nanjo, vendar jo morate spoznati in asimilirati."
..." Ko se spustite v nezavedno, ne privlečete na dan le sence in anime/animusa, ampak tudi tiste sposobnosti za doživlajnje in presojanje, ki jih v življenju niste uporabljali, Postopoma integrirate manj razvite funkcije in naravnanosti, tako da enantiodromija postane le stvar prepoznave vašh polnih možnosti, ne pa brodolom na skalah siren.
Štiri vrste kriz povzročijo zelo resno enantiodromijo. Prva je, da preidete iz enega v drugo življenjsko obdobje, ne da bi se tega zavedeli- gospod poznih srednjih let, obseden z rezultati golfa, ki se zagotovo ni pomaknil v obdobje druge polovice življenja.
Jung pravi, da je življenje kot dan sončevega potovanja, prvo polovico se vzpenjamo, pomaknemo od rijstva v družbo. Drugo polovico se spuščamo, pomikamo od sodelovanja v svetu in družbi proti smrti. In medtem ko v prvi polovici predstavlja grožnjo življenje, jo v drugi polovici smrt, ob čemer vsi simboli spremenijo smisel.
V drugem delu življeja , pravi Jung, je največja težava povezati manj razvite funkcije z bolje razvitimi.To je velika naloga poznejših let, Pomislimo torej na podobje zveze nasprotij. Isti simbol, ki ima za ekstrovertiranca spolni pomen, v introvertiranem sozveni z bitko. Ko začnete dosegati individuacijo in integracijo, odkrijete sovpadanje vidikov v svoji psihi.
Kriza prehoda iz enega življenjskega obdobja v drugo, ne da bi bili pripravljeni nanj, zaustavi proces. To je težava za štiridesetletnega otroka ali za šestdesetletnika, ki misli, da jih ima še zmeraj petintrideset. Živlejnje vsa je dignilo v zenit, nato se zanečne pregibati - vi pa mislite, da ste đe zmeraj na vrhu? Nikakor ne. Spuščate se navzdol- In kakšen padec vas čaka! veliko bolje je vedeti, kdaj se je prevesilo, in uživati v spustu, kajti tudi tam spodaj je kar nekaj lepih stvari.
Druga vrsta krize je zrahljanje živjenjskih zahtev. garali ste, da ste postali vesoljski car vezalk. v vaši lasti so vse tovarne vezalk na svetu. In zdaj, ko se bliažet petdesetemu, vam ni trab več vlagati energije v posel. Teče sam od sebe in imate tajnice, ki povsem obvaldajo delo, poleg tega ša so videti veliko privlačnejše, kot bi pričakovali , tako da vas to kar precej bega. Kam se usmeri ves razoložljivi libido?
Ekstravertiranecm usmerjen v spolnost, nenadoma postane oblastna pošast. Dobri stric Henrik, kralj vezalk, introvertirani človek moči in oblasti, se spremeni v starega pohotneža. Tragedija te krize je globok občutek, da je prepozno. Nič ni več, kot bi moralo biti, to pa zato, ker delate napačno stvar.
Tretja vrsta krize je izguba zaupanja v lastne moralne ideale, Na to obliko enantiodromije naletimo med mladimi ljudmi na univerzah. Mlad človek živi s sostanovalcem, ki izhaja iz povsem druge dužbene plasti.; lahko gre za revnega, ki živi z bogatim , ali bogatega, ki živi z revnim, ali kristjana z atesistom ali juda z budistom. Spoznate, da je povsem spodobna oseba. Ne gre za to, da bi vas zapeljeval v greh, ampak za to, da ob njem podvomite o svojih moralnih načelih. Ta moralna načela - kompleks persone- ohranjajo ego na mestu, a ko se zrahljajo, privre na plan vse preostalo. pojavi se grožnja ali mik, da bi postali grozen človek, kar imenujem trkanje sence od spodaj. Govori vam vaša temina. Lahko se zgodi, da doživite iskrenje animusa/anime, kot to imenujem: pridi dečko, za vogalom je zanimivo. Še nikoli nsisi videl takih deklic.
Naj kar pride, pravi Jung: Naj se zgodi. Vseeno pa se nikar ne prepustite toliko, da bi se vaš ego povsem raztreščil. Predstavlajte si eno mojih študentk. Po nekaj urah predavanj iz sociologije odkrije, da je očetovo bogastvo zgrajeno na krvi in kosteh. Ko se ob zahvalnem dnevu vrne domov, se domači sprašujejo, kaj se je zgodilo z njo. Pusti si dolge lase. Preide na drugo stran.Prevrne se. Doživlja enantiotropijo. Začne se zagnano boriti za nasprotno stran- dviga prapor izkoriščanega proletariata. To je enako skrajno kot blažena nevednost, v kateri je živea dotlej.
Niakor ni slabo, da se zgodi, kajti tako izkusite vse, kar je na drugi strani. Prav kot da bi obrnili preprogo. Moje študentke so bile včasih resnično videti kot spodnja stran preproge. In dobro je, ko se taka stvar zgodi v inštituciji, kot je univetza, kjer osebo lahko nekako zaščitite, saj gre za to, da ščasoma poveže obe polovici.
Četrta kriza predstavlja zelo resen izziv. Gre za neznostno odločitev, ko morate v resnci nareiti nekaj, kar ocenjujete kot nemoralno in nedostojanstveno, nekaj, česar se globoko sramujete. Znameniti primer je seveda Abrahamovo žrtvovanje Izaka, Božji glas ga je pozval, dnaj ubije svojega sina, in spopadel se je z nemogočo izbiro, al naj odreče pokorščino Bogu ali ubije sina. Če ne bi žrtvoval Izaka, bi bil nepokoren Bogu, če bi ubil Izaka, bi prekršilprvo načeločloveške sposobnosti, kajti očetje naj ne bi ubijali svojih sinov.
To je neznosna odločitev. In povsem možno je, da morate kakšnpo sprejti. Imel sem prijatelje, ki so imeli družine in med veliko gospodarsko krizo izgubili službo. Prisiljeni so bili delati stavri, ki jih kot spodobni ljudje sicer nikakor ne bi delali za vzdrževanje svoje družine.Gre za stvari, ki uničujejo ego in privlečejo na dan vso vsebino nezavednega."....
... "V resnici se moramo naučiti, kako naj živimo po svojem lastnem mitu. "
(str- 97-100)
Preberi več
Založba Eno, 1. natis, 2010; 210 str.
Ni komentarjev:
Objavite komentar